Dober učitelj je tisti učitelj, ki svoje delo dojema kot poslanstvo, ki predaja znanje, vzgaja in navdihuje naše otroke. Odgovornost, ki jo nosijo tako imenovani “varuhi civilizacije” je ogromna, tu ni dvoma. A kaj danes dobijo v zameno? Številni med njimi relativno malo denarja, še manj spoštovanja. To razkriva pogled iz njihovega zornega kota.
Kako udobni so v resnici čevlji učitelja?
Da bi spoznali, s kakšnimi tegobami se spopadajo tisti, ki jim zaupamo eno najbolj odgovornih del, smo se podali na eno od ljubljanskih osnovnih šol. Naša sogovornica, mlada osnovnošolska učiteljica in razredničarka Tadeja Lapajne Hoyos, je uvrščena v 30. plačni razred, in prejema malo več kot 900 evrov osnovne plače. Za družino z dvema otrokoma sta dve takšni plači komaj dovolj, še bolj pa jo boli dejstvo, da ji ob napornih delavnikih primanjkuje časa za družino. “Če vlagamo toliko svoje energije, časa in čustev, da zaradi tega trpijo tudi naše družine, bi bilo prav, da dobimo vsaj ustrezno plačilo,” nam je ob našem obisku v razredu navedla svoje razloge za podporo stavki.
'Vpoklicana' v poklic
Lapajne Hoyosova, ki je akademsko izobražena glasbenica, torej profesorica glasbe na OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani, se je že kmalu po študijskih letih zaljubila v ta poklic. “Že kot gimnazijka sem vedela, da si želim študirati glasbo. Pri vpisu na fakulteto sem pod prvo izbiro navedla glasbena pedagogika. Jaz to službo dojemam kot poslanstvo,” pravi in priznava, da to ni neka običajna služba, kot jih je izkusila v gospodarstvu. “Videla sem obe plati in ob zaključku študija spoznala, da je učiteljski poklic tisti, ki me kliče, ki me osebno izpolnjuje in osrečuje.”
Kako poteka delovni dan?
Osebno zadovoljstvo zaenkrat še prevlada vsakodnevne napore, ki pa še zdaleč niso zanemarljivi. Tadeja, ki živi v Idriji, vstane pred šesto uro zjutraj, se poslovi od moža in dveh majhnih otrok ter se odpravi v Ljubljano. Ob 8:15 je pripravljena za pouk, ta pa se nato začne ob 8:30. “Ob četrtkih imam na primer nato sedem pedagoških ur,” pravi. Ker opravlja tudi obveznosti razredničarja, ima včasih po pouku še pogovorne ure za starše. ”Te trajajo običajno nekje od 17:30 do 18:30, včasih do 19. ure.” V vmesnem času lahko kdaj potekajo še kakšni delovni sestanki, enkrat mesečno pa poteka tudi konferenca.” Ob takšnih dnevih prihaja domov po osmi uri zvečer.
Naporni pa niso le dnevi, ko poteka pouk. So tudi dnevi, ko ima poleg pouka tudi priprave na različne dogodke. “Pred kratkim smo imeli na primer pred mestno hišo nastop s šolskim zborčkom. To na primer pomeni, da smo imeli več vaj, pred nastopom še generalno vajo, nato pa spremstvo do mesta in tako dalje.”
Za vso razredniško delo komaj 1,43 evra mesečno
Učitelji na razredništvo gledajo kot na še eno dodatno službo. “Moram reči, da terja ogromno časa. Gre za nenehno komunikacijo s starši, reševanje morebitnih problemov, dogovarjanje s strokovno ekipo, dopoldanske in popoldanske govorilne ure. V enem dnevu imaš kar pet ali šest poklicev, če lahko temu tako rečem. Nisi samo učitelj, pač pa tudi kakšen menedžer, svetovalec, psiholog in podobno. Rešuješ tudi osebne težave, socialne stiske. Letos opažam, da imam praktično več dela s tem kot s samo pripravo na pouk.”
Stavkovne zahteve glede vrednotenja razredniškega dela Sindikalisti zahtevajo ustrezno vrednotnje razredniškega dela. “Učitelji smo v preteklosti izpolnjevali anketo, v kateri smo se odločali, kako ovrednotiti razredniško delo. Tedaj smo odločili, da bi moral imeti razrednik za dva plačna razreda višjo plačo,” pravi sindikalna zaupnica na OŠ Hinka Smrekarja Andreja Jež. Dodaja, da se vlada več kot očitno ne zaveda, koliko dodatnega dela imajo učitelji razredniki. “Razrednikovega dela ne vrednoti, daje mu le nek dodatek, okoli enega evra mesečno. To pa je resnično ponižujoče do učiteljev.” |
Za dve do tri ure dela tudi doma, do poznih večernih ur
Ko opravi svoje obveznosti v službi in končno prispe domov, jo na računalniku čaka še kup elektronske pošte, ki se ji mora posvetiti, poudarja. “Pogosto to tudi doma terja še dve ali tri ure dela. Tega ponavadi opravim v poznih urah, ko gresta hčerki spat. Le tako se lahko njima posvetim vsaj tisto uro ali dve dnevno.” Prav manko časa z družino jo najbolj boli. “Včasih najbolj boli, da tukaj vzgajam 430 tujih otrok, in sicer od 4. do 9. razreda, se prilagajam njihovim potrebam, rešujem težave, ki mi jih zaupajo, ko pridem domov, pa nato za svoje otroke nimam tistega pravega potrpljenja, ki bi si ga želela imeti.”
Plača nižja od povprečne slovenske plače, učitelji iščejo dodaten zaslužek
Učitelji začetniki spadajo v 30. plačni razred, kar pomeni, da njihova bruto plača znaša malo čez 1300 evrov, neto plača pa znaša okoli 900 evrov. “Letos imam približno dvajset odstotkov povečan obseg dela.” Zaradi tega prejme dodatnih 30 evrov. Če želi karkoli prihraniti ali pa družini privoščiti kakšen poseben izlet, minimalno razvajanje, je to premalo, pravi. “Definitivno je treba nekaj ukreniti. Ne vem, kako dolgo bomo nekateri še zmogli v teh razmerah. Jaz osebno priznam, da moram čez vikende še s čim drugim zaslužiti nekaj denarja, da nam čez mesec sploh kaj ostane in da si lahko kot družina morda privoščimo kaj več.”
Kaj na področju plač zahtevajo sindikati? Ježeva nam je pojasnila, da se plače učiteljev že leta niso spremenile na bolje. “Zahtevamo od vlade, da se drži zaveze, ki jo je podpisala v aneksu h kolektivni pogodbi leta 2002, kjer so dorekli razmerje med plačo učitelja začetnika in zdravnika začetnika brez specializacije. To razmerje naj bi bilo ena proti ena. Ker so se zdravnikom plače povečale, zahtevamo, da se povečajo tudi plače učiteljev, oziroma strokovnih delavcev, ki imajo enako stopnjo izobrazbe.” |
Prezrto delo kljub trudu, ni pravega učinka
Lapajne Hoyosova se strinja, da ni denar vse in da v zameno prejema tudi neprecenljive občutke, a vseeno pogreša pravičen sistem nagrajevanja. “Otroci me napolnjujejo, veliko sreče doživljam ob raznih prireditvah, skupnih projektih. Vse to je zelo dobro, a bilo bi še mnogo bolje, če bi bilo na drugi strani urejeno, kot je treba. Predvsem bi si želeli, da bi se v šolskem sektorju uredil nek sistem nagrajevanja. Da bi bil nekako za vse pravičen, brez očitnih razlik. Ker trenutno opažam, da ne glede na to, koliko truda vložiš, ni pravega učinka.”
Zahteva po spremembi pravilnika o napredovanjih v nazive Sindikalni zaupniki želijo doseči tudi spremembo pravilnika o napredovanjih v nazive. “Tudi na račun teh napredovanj naše plače zaostajajo za ostalimi primerljivimi poklici. V državni upravi okoli 50 odstotkov ljudi v svoji delovni dobi prispe do najvišjega plačnega razreda. Pri nas pa zgolj 10 odstotkov učiteljev, oziroma strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju doseže najvišji naziv - svetnik, in s tem napreduje v najvišji 43. plačni razred,” pojasnjuje Ježeva. Krivi so kriteriji, saj da za udeležbo na mednarodnih konferencah, za pisanje knjige, učbenikov in recenzij ob tekočem delu na šolah učitelji praktično nimajo časa. |
'Že večkrat sem pomislila, da tega dela ne bi več opravljala'
Neurejene razmere so Lapajne Hoyosovo že večkrat pripravile do razmišljanja o umiku. “Jaz iskreno povem, da sem že nekajkrat pomislila, da ne bi več opravljala tega dela. Razlogov je več. Med drugim ne čutim nekega spoštovanja z več strani. S strani države, včasih pa tudi s strani staršev in ostalo,” pravi in dodaja, da pogosto sliši otroke, ko ponavljajo besede staršev, češ da imajo učitelji dva meseca počitnic. “Dejstvo je, da imamo določeno število dni dopusta, v mojem primeru 30. Skozi šolsko leto se nabere 43 prostih dni. Teh 13 dni razlike pomnožijo z osem in to je kvota, ki jo moramo nadoknaditi. V to ne spadajo konference, pogovorne ure in podobno, temveč stvari, kot so nastopi, tabori in podobno. Običajno imamo ta doprinos učitelji že marca ali aprila pod streho,” pojasnjuje.
Večji regres za tiste, ki prejemajo najmanj Zadnja zahteva sindikata Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je večji regres za letni dopust, a le za tiste, ki prejemajo najmanj. “Želimo biti solidarni s svojimi sodelavci, ki dobivajo dodatek do minimalne plače, zato zahtevamo, da dobijo višji regres kot je sicer določen s kolektivno pogodbo. Zanje zahtevamo regres v višini 1200 evrov,” pojasnjuje sindikalna zaupnica Ježeva. |
