V Celju odslej domuje največji golob na svetu

Iz Tropske hiše Celje so sporočili, da je dom pri njih našel predstavnik največje vrste goloba na svetu nikobarski golob. Je najbližji še živeči sorodnik izumrlega dodoja. Kot so poudarili v tropski hiši, številčnost populacije v naravi upada. Njen obstoj pa ogroža človek, predvsem s pretiranim lovom, krčenjem njenega življenjskega prostora, vnosom tujerodnih vrst, industrijo in kmetijstvom. 

"Ker število nikobarskih golobov v naravi ves čas upada, smo se v Tropski hiši odločili, da tej vrsti pomagamo z vzrejnim programom. Preživetje vrste je v prihodnjih letih lahko odvisno od stabilne populacije v umetnem okolju. V načrtu je vzpostavitev vzrejne jate s približno šestimi osebki. Kmalu se bosta našemu samcu pridružila še dva predstavnika te vrste, ki bosta v naslednjih tednih prispela iz poljskega živalskega vrta Vroclav, prav tako pa smo v intenzivnem iskanju še treh osebkov. Pri tem moramo paziti, da si živali niso v bližnjem sorodstvu, saj se s parjenjem nesorodnih živali ohranja večja genetska raznolikost, ki je pomembna za zdravo populacijo osebkov nikobarskega goloba. V kolikor bo v prihodnosti njihovo naravno okolje ohranjeno in varno, se bodo lahko potomci naših živali v projektih ponovne naselitve naselili v okolje, v katerem so živeli od nekdaj," je o načrtih povedal Simon Cirkulan, ustanovitelj in direktor Tropske hiše v Celju.

V naravi poseljuje Nikobarske otoke, nekatera območja Malezije, Tajske, Vietnama, Indonezije in Filipinov. Od konice kljuna do konca repa meri v povprečju 40 centimetrov. Glava je pokrita s sivim drobnim perjem, ki prehaja v zelene in bakrene odtenke. Rep je zelo kratek in bel. Preostali del perja je bleščeče zelen z oranžnimi in modrimi odtenki. Na kljunu nad nosnicami ima gumbast izrastek, ki je pri samcih večji. Noge so močne in prilagojene na hojo, so ga opisali. 

Nikobarski golob je pogosto opažen kot samotarska žival, običajno pa se združuje v jate z 20 do 30 osebki. Čeprav so močni letalci in lahko preletijo dolge razdalje, predvsem za iskanje območjih z viri hrane, se ta vrsta goloba zadržuje večinoma na gozdnih tleh, kjer se hrani s sočnimi plodovi dreves in grmov in njihovimi semeni. V obdobju razmnoževanja samica splete krhko gnezdo iz vejic v krošnjah dreves in po parjenju vanj odloži običajno eno jajce. Valjenje traja od 15 do 18 dni. Mladiči se izvalijo slepi in poraščeni z redkim puhom. Zaradi hranljivega golobjega mleka, s katerim mladiče hranita oba starša, nikobarski golobi hitro rastejo.

Je ekološko izjemno pomembna vrsta, saj skrbi za raznašanje semen in razširjanje in ohranjanje gozdnih vrst rastlin. Z iztrebki plodov nikobarski golob zaužije tudi semena, ki jih nato v okolje izloči z iztrebki, poudarjajo. 

Čeprav nikobarski golob še ni ogrožena vrsta, jo je na svojo listo in dodatek 1 umestila Konvencija CITES. Z njo je trgovanje namreč strogo nadzorovano. Ker je nikobarski golob izredno vpadljivega videza, je zanimiv za divje lovce, ki te živali lovijo za potrebe trga hišnih ljubljencev. Trenutno jo rdeči seznam ogroženih vrst (IUCN) umešča v kategorijo skoraj ogroženih vrst, so še pojasnili v Tropski hiši.