V koronakrizi odkrili za tretjino manj rakavih obolenj. Kakšni so razlogi?

Čeprav je pandemijo covida-19, v kateri smo se znašli marca letos, treba jemati z vso resnostjo, ne smemo pozabiti na druge bolezni, ki so vseskozi prisotne med nami. Rak je bil in ostaja prvi zdravstveni problem naše družbe, opozarjajo na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. V Sloveniji namreč letno za rakom na novo zboli več kot 15.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.000 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 110.000 oseb z diagnozo rak.

Posebej zaskrbljujoče je, da so v nacionalnem registru raka pri evidentiranju podatkov v letošnjem letu ugotovili, da je občutno upadlo število novoodkritih rakavih obolenj. V prvem valu, natančneje v marcu in aprilu 2020, je bilo teh celo za skoraj tretjino manj. "Že v marcu, še izraziteje pa v aprilu smo zaznali, da je v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu in v UKC Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo. Enako velja tudi za število novo postavljenih diagnoz. Aprilski padec je bil do 30-odstoten," so nam sporočili z Onkološkega inštituta. Dobra novica je, da se je število vseh vrst napotitev začelo znova povečevati že v maju, ko je v Sloveniji sicer še bila razglašena epidemija. "Prav tako je bil že maja zaznan naraščajoč trend pri številu novo postavljenih diagnoz," so povedali.

Kakšno je stanje v tem trenutku, ko smo nekje na vrhu drugega vala, še težko rečejo. "Na registru raka še naprej zbiramo podatke in spremljamo vpliv epidemije na raka, predvidoma po novem letu bomo objavili celovite podatke za leto 2020," so zapisali.

Se ljudje sami niso obračali na osebne zdravnike?

Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da je bilo v aprilu izdanih občutno manj napotnic za onkološko obravnavo – tako napotnic za prvi pregled, še večji upad pa so zaznali pri izdanih napotnicah za kontrolni pregled. "Praktično pa se je ustavilo napotovanje bolnikov na onkološko genetsko svetovanje in testiranje. Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave  trenutno še ne poznamo – ne vemo torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike, ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov, ali pa gre za zmanjšanje napotitev zdravnikov," pravijo na Onkološkem inštitutu.

V prvem valu so prav tako obravnavali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. "V veliki meri gre za bolnike, ki smo jim prestavili kontrolne, nenujne preglede po zaključenem zdravljenju ali smo preglede izvedli na daljavo," pojasnjujejo.

Po njihovih besedah bomo o vplivu epidemije na kazalnike bremena raka, kot sta preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, realno lahko vrednotili šele na daljši rok, "ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi v času manj strogih ukrepov ter kakšni bodo vplivi drugega in morebitnih nadaljnjih valov epidemije".

"Bolniki se bojijo, da bi se v čakalnici morda okužili"

Raziskava Evropskega združenja družinskih zdravnikov, ki jo je vodil priznani izraelski zdravnik dr. Shlomo Vinker, je pokazala, da je bilo v preventivni dejavnosti opravljenih 23 odstotkov manj kolonoskopij, 22 odstotkov manj mamografij in 27 odstotkov manj brisov materničnega vratu. Revija Lancet Oncology pa je julija letos objavila članek o vplivu pandemije na primere smrti zaradi raka v Veliki Britaniji, povezane z zamudami pri postavljanju diagnoze; število smrti zaradi raka dojk se je po njihovih podatkih povečalo do devet odstotkov, zaradi raka na debelem črevesju in danki do 16 odstotkov in zaradi raka pljuč do pet odstotkov.

"Gotovo je tudi v Sloveniji izvedba preventivnih programov zaradi preusmeritve kadrov v dejavnosti v zvezi z boleznijo covid-19 manjša kot v preteklih letih," meni družinska zdravnica dr. Danica Rotar Pavlič in spomni, da so družinski zdravniki prav minuli petek od Ministrstva za zdravje prejeli novo Odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni, ki še naprej ustavlja delovanje preventivnih dejavnosti, ne pa tudi kurativnih storitev. "Odredba zagotavlja prerazporeditev zdravstvenega osebja na področja, kjer je to nujno potrebno, to je na covid točke. V delo na teh točkah vključuje tudi koncesionarje,"  pojasni Rotar Pavličeva.

Poudarja, da sicer še vedno velja, da je bolnike s sumom na maligna obolenja treba poslati na ustrezne preiskave, a dodaja, da se pri napotitvah lahko zatika. "Nekateri bolniki imajo pri tem pomisleke, češ ali res morajo na preiskavo krvi ali rentgensko slikanje pljuč, saj se bojijo, da bi se v čakalnici morda okužili," pove sogovornica.

O pacientu s predrakavimi spremembami, ki je hkrati zbolel za covidom in so njegovo obravnavo povsod zavrnili

Simptome, ki lahko nakazujejo, da gre za rakavo obolenje, zdravniki po besedah Rotar Pavličeve še vedno največkrat odkrijejo na sistematskih pregledih. "Vsaj v naši ambulanti je tako," pravi. Imajo pa težave pri nadaljnjih obravnavah bolnikov, dodaja. 

"Kako težko nam je zdravnikom na primarni ravni, naj ponazorim z resničnim primerom iz ambulante. Bolnik z bolečinami v kosteh, pri katerem sem po napotitvi na scintigrafijo potrdila aktivne kostne spremembe, je bil avgusta pregledan pri ortopedu, ki ni pojasnil vzroka ledvenih bolečin, zato je pozneje obiskal še enega specialista. Žal se je v vmesnem obdobju okužil s koronavirusom, zato ga nikjer niso več hoteli obravnavati. Obrnila sem se na več specialistov v bolnišnicah in povsod dobila približno enak odgovor: 'Bolečine žal niso urgentno stanje in težko, da ga bodo zaradi kostnih sprememb obravnavali v skafandrih.' Tudi mi za zdaj nimamo teh pogojev. Torej mu ostane protibolečinska terapija, dokler ne bo korona negativen," pojasni sogovornica. 

Kot je dodala, se je na srečo naposled vendarle našel oddelek na UKC Ljubljana, ki ga je sprejel, in so lahko začeli s poglobljeno diagnostiko.

Družinski zdravniki beležijo 10 odstotkov več telefonskih klicev in 30 odstotkov več e-pošte 

V mesecih epidemije se naše redno delo ni v ničemer zmanjšalo, izpostavlja Rotar Pavličeva. Nasprotno: "V naših ambulantah se je povečal delež starejših, več je obravnav paliativnih bolnikov in polifarmacije. Poleg dela na covidnih točkah smo morali okrepiti triažo, da zagotovimo čim manj osebnih stikov v čakalnicah. Kljub preverjanju njihovega zdravstvenega stanja smo zabeležili več primerov asimptomatskih bolnikov in oseb, ki so si pred obiskom ambulante znižale telesno temperaturo s paracetamolom, ali pa je rezultat brisa, ki so ga odvzeli na kliniki, prispel po kontrolnem pregledu pri nas." 

Poleg tega v letošnjem letu opažajo močan porast cepljenja proti gripi. "V naši ambulanti še vedno cepimo tudi proti pnevmokoku in klopnemu meningoencefalitisu," pojasnjuje družinska zdravnica, zavrača pa, da je dostop pacientov do njih zaradi dodatnega dela onemogočen. Bolniki in njihovi svojci so se začeli posluževati obravnav prek telefona, e-pošte in drugih sodobnih oblik komunikacije, ugotavlja.

Podobno tudi na evropski ravni: dr. Vinker iz Evropskega združenja družinskih zdravnikov je objavil podatek, da so v času epidemije na primarni ravni zaznali približno 10 odstotkov več telefonskih klicev, 30 odstotkov več posvetov prek e-pošte in nekaj odstotkov več videokonferenc. Delež klasičnih obravnav na primarni ravni je v tej študiji dosegel 60 odstotkov.

Rotar Pavličeva pa opozarja še na nejasno komunikacijo pri vladnih organizacijah: "Vsak dan prejemamo vedno nova obvestila ZZZS, NIJZ in Ministrstva za zdravje. V množici obvestil se dogaja, da včasih ne vemo, katero je tisti trenutek aktualno in kaj moramo pri svojem delu spremeniti (na primer glede trajanja bolniškega staleža)," pove.

Kaj za svoje zdravje lahko storimo sami?

"Ljudje naj skrbijo za svojo telesno dejavnost, ki naj traja vsaj pol ure na dan. Skrbijo naj za ustrezno število in sestavo obrokov. Priporočenih je pet obrokov na dan, pri čemer poudarjamo pomen vsakodnevnega zajtrka. Ljudje se morajo zavedati škodljivosti kajenja in tveganega uživanja alkohola. Nezdrave življenjske navade je treba opuščati," svetuje Rotar Pavličeva. 

Kateri pa so simptomi, ki pri katerih ne gre odlašati in je nujen posvet z zdravnikom? "Bolniki s sladkorno boleznijo naj opazujejo tudi stanje kože, predvsem stanje stopal, in delujejo v smeri preprečevanja ran. Bolniki naj bodo pozorni na opozorilne znake, na primer bulice in zatrdline kjer koli na telesu, nepojasnjene krvavitve in izcedke, ranice in razjede, ki se ne zacelijo, spremembe prebave, kot so menjava driske in zaprtja ter kri v blatu, težko požiranje, nepojasnjeno nenamerno hujšanje, kašljanje in dolgotrajno hripavost, spremembe maternih znamenj," še izpostavi sogovornica.