V času epidemije vse več kršitev delovnopravne zakonodaje

Pred 12 leti je Mednarodna konfederacija sindikatov današnji dan razglasila za svetovni dan dostojnega dela. Vse od takrat je ta dan vsako leto še posebej namenjen razmisleku o pomenu dostojnega dela in spoštovanja delavskih pravic. A te so tudi v današnjem času, morda celo bolj kot prej, občutno kršene. Kot opozarjajo v Obalni sindikalni organizaciji – KS 90, se je kršitev delovnopravne zakonodaje ter osnovnih človekovih pravic povečalo. 

V organizaciji še posebej izpostavljajo kršenje pravic delavcev med epidemijo koronavirusa, predvsem kar se tiče letnega dopusta, dela od doma, odpuščanja in ustrahovanja. Delodajalci so namreč delavce enostransko pošiljali na koriščenje letnega dopusta, ko pa je začel veljati Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače za nazaj, pa se je zgodilo ravno obratno in delodajalci delavcem, ki so bili doma na čakanju, niso omogočili koriščenja letnega dopusta, ker zanj niso mogli črpati državne pomoči. Prav tako delodajalci izkoriščajo možnost dela od doma, pravijo v organizaciji, ker ne zagotovijo ustreznih pogojev za delo v prostorih delodajalca, čeprav delavci nimajo primernih pogojev in računalniškega znanja za delo od doma.

V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 poudarjajo tudi, da delodajalci kljub državni pomoči izkoriščajo dano situacijo za odpuščanje delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, še posebej tistih najbolj ranljivih, ki so na dolgotrajni bolniški odsotnosti. Prav tako pa delodajalci ustvarjajo "klimo strahu", kjer je edini kriterij kriterij pripadnosti podjetju za vsako ceno, kar v praksi pomeni, da ni pomembno, ali je ravnanje delodajalca zakonito ali ne, bistvo je, da vse ostane v "domači hiši" in da delavci to sprejmejo brez trohice upiranja.

Stopnja delovne aktivnosti kot kazalnik položaja na trgu dela

A za delovno aktivne že dolgo časa ni več pomembno samo, da imajo zaposlitev, temveč tudi, kakšna je kakovost zaposlitve. To je sicer mogoče meriti z več kot 60 kazalniki. Pomemben mednarodno primerljiv kazalnik položaja na trgu dela v določeni državi je stopnja delovne aktivnosti. Na območju EU-28 je bila ta v letu 2019 54-odstotna. V Sloveniji je bila 55,5-odstotna, torej višja od povprečja v celotni EU-28. Na ravni statističnih regij (teh je 12) je bila najnižja v primorsko-notranjski, najvišja pa v jugovzhodni Sloveniji, piše državni statistični urad.

Število zaposlenih za nedoločen čas se je v letu 2019 glede na leto 2018 povečalo za pet odstotkov. Hkrati je upadlo število zaposlenih za določen čas, in sicer za 14 odstotkov. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da delovna razmerja, ki so se sklepala v letu 2019, omogočajo zaposlenim višjo varnost zaposlitve.

Je pa v Sloveniji leta 2019 kar 56.000 delovno aktivnih opravljajo prekarno delo, gre za nestandardne oblike dela, ki veljajo za nestabilno in negotovo obliko zaposlitve. 48 odstotkov teh oseb so bili študenti, ki so delali prek študentskega servisa, 23 odstotkov jih je opravljalo delo prek agencije, 22 odstotkov je bilo samozaposlenih, ki niso zaposlovali in so delali pretežno za eno stranko, sedem odstotkov pa jih je neprostovoljno imelo zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega.

Razporeditev oz. ureditev delovnega časa pri usklajevanju posameznikovega življenja med službo in prostim časom je, ker preživimo povprečno osem ur na dan na delovnih mestih, zelo pomembna. Med zaposlenimi v Sloveniji je bilo v letu 2019 približno 30 odstotkov takih, ki so delo običajno opravljali v izmenah; šest odstotkov jih je delalo v izmenah včasih, 64 odstotkov pa nikoli. Približno 38 odstotkov zaposlenih prebivalcev Slovenije je delo v 2019 opravljalo zvečer (od 18.00 do 00.00), 19 odstotkov tudi ponoči (od 00.00 do 8.00). Ob sobotah jih je delalo 55 odstotkov, ob nedeljah pa približno 28 odstotkov.

Delež delovno aktivnih (15–64 let), ki delajo ob koncih tedna, je bil lani v Evropski uniji najvišji v Grčiji (41,4 odstotka), sledili sta Italija (36,2 odstotka) in Irska (32,8 odstotka). Države z najnižjimi odstotki delovno aktivnih, ki so delali ob koncih tedna, pa so bile Madžarska (8,7 odstotka), Portugalska (10,7 odstotka) in Poljska (11,9 odstotka).

Lani je največ oseb v Sloveniji spadalo v poklicno skupino strokovnjaki/strokovnjakinje; žensk je bilo 59 odstotkov, moških 41 odstotkov. Drugo najštevilnejšo poklicno skupino so sestavljali poklici za neindustrijski način dela; tukaj je bilo moških 87 odstotkov, žensk pa 13 odstotkov. Med delovno aktivnimi v storitvenih poklicih (kamor spadajo npr. prodajalke) je bilo žensk 64 odstotkov, moških pa 36 odstotkov.