V času epidemije odkrili manj raka kot sicer

"Prej kot namreč raka odkrijemo, večja je verjetnost, da ga bomo uspešno pozdravili," je na skupni novinarski konferenci Zveze slovenskih društev za boj proti raku in Onkološkega inštituta Ljubljana opozorila predsednica zveze Urška Ivanuš.

Po njenih besedah s pozivom, naj ne odlašajo s samopregledom ali z obiskom pri zdravniku, naslavljajo predvsem tiste, ki se jim je v času epidemije poslabšal življenjski slog ali pa so odkrili katerega od znakov raka in še vedno odšli k zdravniku. "Epidemija je namreč pomagala, da smo v tem času s kakšnimi stvarmi odlašali, pa tudi dostop do zdravstvenih storitev je bil nekoliko spremenjen," je opozorila.

Pomembno se ji tudi zdi, da se ljudje udeležujejo programov za zgodnje odkrivanje raka, kot so Zora, Dora in Svit, ki so sicer v času epidemije z izjemo prvih dveh mesecev po njenih besedah delovali nemoteno.

Po navedbah koordinatorice državnega programa za obvladovanje raka 2022-2026 Sonje Tomšič je bilo v času prvega vala epidemije postavljenih za 30 odstotkov manj diagnoz raka kot sicer, v naslednjih valovih pa za okoli 10 odstotkov manj. Kot so opozorili na novinarski konferenci, to ne pomeni, da je bilo raka manj, ampak le, da ga niso odkrili.

Ob koncu epidemije sicer v Sloveniji po besedah Ivanuševe znova odkrivamo pričakovano število rakov, še vedno pa niso nadoknadili zamud oziroma odkrili vseh tistih rakov, ki jih niso odkrili med epidemijo.

Generalna direktorica onkološkega inštituta Andreja Uštar je povedala, da je epidemija pomembno vplivala na obravnavo onkoloških bolnikov, kljub temu pa je onkološka dejavnost ves čas delovala neprekinjeno.

Na onkološkem inštitutu so po njenih besedah na to ponosni posebej zato, ker je zagotavljanje dela s čim manj motnjami zanje predstavljalo velik organizacijski in strokovni izziv. V tem času so se namreč soočali s pomanjkanjem kadra in prostorsko stisko, ki se je v času epidemije le še poglobila, je povedala. Da jim je uspelo, je med drugim pripisala veliki povezanosti in sodelovanju kolektiva.

Po podatkih iz registra rakov sicer v Sloveniji vsako leto za rakom zboli več kot 15.000 ljudi oz. 41 na dan. Hkrati za omenjeno boleznijo dnevno umre 18 ljudi oz. okoli 6500 letno.

Število ljudi, ki zbolijo za rakom, po besedah Tomičeve narašča predvsem na račun staranja prebivalstva, a je hkrati vse bolj uspešno tudi zdravljenje. "V obdobju od 2012-2016 je bilo petletno preživetje odraslih bolnikov 58-odstotno, otrok in mladostnikov pa 86-odstotno," je povedala. Dodala je, da so pri posameznih rakih mogoče še izboljšave.

V tednu boja proti raku, ki od danes do petka poteka pod geslom Ne čakajte na konec epidemije, proti raku ukrepajte takoj, zveza in onkološki inštitut pripravljata več aktivnosti. V torek bodo imeli na onkološkem inštitutu dan odprtih vrat s spletnim seminarjem za dijake na temo, kako nastane rak in kako ga preprečiti. V petek bodo med učenkami in učenci izžrebali nagrajence programa za spodbujanje nekajenja, v sredo pa bodo podelili donacijo v višini 35.000 evrov Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Namenjena bo nakupu sodobnega digitalnega video-kolposkopa za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb materničnega vratu.