Evropsko komisijo je namreč povprašal, kakšno je njeno mnenje o Avnojskih sklepih, sprejetih leta 1944, s katerimi je vsa lastnina državljanov nemškega izvora postala last države, ter ali jih ima za skladne s köbenhavnskimi merili za članstvo. Poslanca, ki je na komisijo sicer naslovil celo vrsto vprašanj o vračanju razlaščenega premoženja v kandidatkah, je problem posebej zanimal zato, ker imajo po njegovi oceni sklepi še vedno pravne učinke v Sloveniji.
Avnojski sklepi so bili sprejeti in uveljavljeni v zelo posebnih zgodovinskih okoliščinah druge svetovne vojne, pred ustanovitvijo skupnosti in uveljavitvijo Rimske pogodbe, in zato načeloma niso povezani s prevzemanjem in uveljavljanjem pravnega reda EU v kandidatki, temveč so predvsem odgovornost države same, je v svojem odgovoru med drugim poudaril pristojni komisar za širitev
Günter Verheugen in dodal, da komisija ves čas spremlja izpolnjevanje političnih kriterijev za članstvo v kandidatkah in ocenjuje, da te kriterije, pod katere sodijo demokracija, pravna država, človekove in državljanske pravice in zaščita manjšin, izpolnjuje 12 kandidatk, med njimi tudi Slovenija.
Komisar je sicer na vsa poslančeva vprašanja, ki odpirajo vprašanje vračanja premoženja predvsem v štirih državah, na Češkem, Slovaškem, Poljskem in v Sloveniji, odgovoril z enim samim razmeroma dolgim odgovorom. Ob ugotovitvi, da vse kandidatke v pogajanjih izpolnjujejo politična merila za članstvo, poudarja, da je bilo to potrjeno na vrhunski ravni, saj je unija z njimi le pod tem pogojem začela pogajanja. Izpolnjevanje meril komisija tudi redno spremlja, prek letnih poročil o napredku in v okviru evropskih sporazumov, ki ima EU sklenjene s kandidatkami, ter pristopnih partnerstev.
Vprašanje lastninskih pravic pa je, zaradi vojne in povojne zgodovine, v kandidatkah posebej kompleksno, piše komisar v odgovoru. Ne smemo pozabiti, da je do razlastitev prišlo pred ustanovitvijo skupnosti in uveljavitvijo Rimske pogodbe, zato načeloma niso povezane s prevzemanjem in uveljavljanjem pravnega reda EU v kandidatkah. Problemi z vračanjem razlaščenega premoženja so zato predvsem odgovornost držav kandidatk samih in v nekaterih primerih Evropskega sodišča za človekove pravice. Kandidatke so k reševanju problema pristopile na način, ki so ga ocenile za zgodovinsko, socialno in gospodarsko najprimernejšega. Tudi če niso sprejele posebne zakonodaje, imajo posamezniki po veljavni zakonodaji pravico pritožiti se na sodišče. Po vstopu v EU pa bo vsakršna diskriminacija na podlagi nacionalnosti pa tudi iz rasnih, etničnih ali verskih razlogov prepovedana, poudarja komisar.
Čeprav EU v sistemu lastninskih pravic nima nobenih pristojnosti, pa je komisija v izpostavljenih državah zabeležila razvoj tega občutljivega vprašanja, še piše komisar. V primeru Slovenije Verheugen poudarja, da je država leta 1991 sprejela zakon o denacionalizaciji, ki je pravna podlaga za vračanje premoženja. Denacionalizacija poteka in po podatkih iz septembra 2001 je bilo vrnjenih 61 odstotkov zahtevanega premoženja. Kljub temu je treba proces pospešiti in zato je bilo vprašanje uvrščeno na dnevni red več sestankov v okviru evropskega sporazuma, med drugim na zasedanje pridružitvenega odbora 15. februarja letos v Bruslju.
Komisar Verheugen navaja tudi, da so bili Avnojski sklepi sprejeti in uveljavljeni v zelo posebnih zgodovinskih okoliščinah druge svetovne vojne, pred ustanovitvijo skupnosti in uveljavitvijo Rimske pogodbe, ter dodaja, da je komisija v odnosu z državo članico EU, ki jo sklepi najbolj zadevajo, to je Avstrijo, kot pomemben razvoj ocenila ustanovitev mešane slovenske-avstrijske zgodovinske komisije, ki se med drugim ukvarja z ugotavljanjem posledic ukrepov iz časa druge svetovne vojne.
