Evropska komisija je ocenila stanje slovenskega reformnega in proračunskega programa. Izpostavljajo, da lani ni bilo nobene večje strukturne reforme.
A tudi letošnji reformni program je po njihovem mnenju premalo natančen. Prav tako so premalo dorečeni fiskalni ukrepi, obstaja tveganje, da cilj za znižanje primanjkljaja v letu 2013 ne bo dosežen, še ugotavlja Evropska komisija.
"Izzivi, opredeljeni že lani, tako ostajajo bistveni tudi v letu 2012," poudarja Komisija in svari pred tem, da so zaradi krepitve pritiskov trgov verodostojna in trajna fiskalna konsolidacija, sanacija bančnih bilanc in pokojninska reforma še nujnejše kot pred letom dni.
Hitra rast, kreditna ekspanzija ter močno domače povpraševanje so Sloveniji pustili zapuščino kapitalsko podhranjenih bank, ki se zanašajo na tuje financiranje, močno prezadolženih podjetij, prenasičenega gradbenega sektorja, rekordno dragih nepremičnin in slabe konkurenčnosti, ko gre za pridobivanje tujih investicij, piše v poročilu.
Večina naštetega je posledica delovanja bank, ki so bile nekritične pri dajanju kreditov. Na srečo pa je bilo finančno zdravje gospodinjstev v tem času manj prizadeto, saj je bil vrhunec povpraševanja relativno kratek. Še bolj uničujoča od naštetega pa je bila izguba konkurenčnosti v letih od 2008 do 2010.
Okrevanje Slovenije bo po njihovih napovedih sicer počasno, a večinoma ne vpliva na druge evropske države.
Razmere bi se popravile ob trdni gospodarski rasti in večjem izvozu, vendar bo to ob zmanjšanju zunanjega povpraševanja, gradbenem sektorju v zatonu in razdolževanju zasebnega sektorja in fiskalni konsolidaciji težko doseči.
Evropska komisija Sloveniji svetuje, naj odproda deleže v državnih podjetjih, poenostavi in izboljša poslovno okolje in se izogiba politikam javnih in minimalnih plač, ki bi lahko pomenile pritiske na strošek plač.
Neuspešno reševanje preostalih izzivov, na katere je Komisija Slovenijo opozorila že lani, lahko ovira gospodarsko okrevanje in nov zagon rasti. Pri tem Komisija še posebej opozarja na veliko razdrobljenost trga dela in nezadostno privlačnost poslovnega okolja.
Junija lani je dala Komisija Sloveniji šest priporočil, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, še posebej odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pokojninsko reformo, na bančne bilance, ureditev razdrobljenega trga dela in na spodbujanje naložb.
Komisija je razgrnila tudi povzetek poglobljene analize makroekonomskega stanja v Sloveniji, v katerem državi svetuje, naj išče rešitve za neravnovesja z zmanjševanjem državnega lastništva v gospodarstvu, reševanjem izzivov v poslovnem okolju in izogibanjem politikam pri plačah v javnem sektorju in pri minimalni plači, ki bi lahko pomenile pritiske na strošek plač.
Vlada se približuje priporočilom Bruslja
Na ministrstvu za finance niso preveč zaskrbljeni, saj menijo, da se lahko že ob uvodni analizi ocene Evropske komisije ugotovi, da je večina priporočil skladnih z zavezami in cilji vlade.
Ob tem znova poudarjajo, da so ti v prvi vrsti usmerjeni v celovito konsolidacijo javnih financ z zmanjševanjem javne porabe in postopnim uravnoteženjem proračuna, srednjeročno uvedbo ključnih strukturnih reform, kot sta pokojninska reforma in reforma trga dela, ter v razbremenitev in zagon gospodarstva.
Vlada kot spodbudno vidi oceno komisije, da vladni napori v začetku leta s sprejemom rebalansa proračuna in zakona za uravnoteženje javnih financ ustrezajo zahtevam v okviru postopka presežnega primanjkljaja, čeprav komisija pri tem opozarja na določena tveganja za izpolnitev zastavljenih ciljev in potrebo po nekaterih dodatnih javnofinančnih ukrepih v prihodnjem letu.
Ugotovitve komisije bi morale strezniti vlado
V Pozitivni Sloveniji medtem niso presenečeni nad ugotovitvami komisije. Menijo pa, da bi morale zelo negativno presenetiti vlado in jo strezniti, saj tudi komisija ne verjame, da bo vlada s predlaganimi varčevalnimi ukrepi popeljala Slovenijo iz krize in zmanjšala proračunski primanjkljaj.
V PS so se mimogrede pohvalili, da so sami večkrat opozorili, da je nacionalni reformni program nedodelan, brez koncepta in brez konkretnih rešitev. Po oceni PS bi morala vlada nujno nemudoma pristopiti k prepotrebnim strukturnim reformam (pokojninski, zdravstveni, reformi trga dela, ...). Samo te reforme namreč lahko izboljšajo položaj Slovenije.
Pregled makroekonomskega stanja članic Unije letos poteka prvič, saj je del šesterčka, ki velja od decembra lani. Če je Komisija v poglobljeni analizi, ki je del preventivne faze postopka, ugotovila presežna neravnovesja, bo danes priporočila ukrepanje za njihovo odpravo.
Če država ne bo ustrezno ukrepala na podlagi priporočil za odpravo presežnih neravnovesij, lahko Komisija sproži korektivno fazo postopka. Ta v skrajnem primeru predvideva finančno kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
O priporočilih bodo 28. in 29. junija razpravljali voditelji članic Unije.
KOMENTARJI (319)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.