Dobili smo najmlajšo slovensko evroposlanko, kdo vse ji bo delal družbo?

Zala Tomašič (EPP/SDS)

Članica podmladka SDS Zala Tomašič je nov obraz v politiki. V Evropski parlament je bila s preferenčnimi glasovi izvoljena z zadnjega mesta na listi, z 28 leti pa je postala doslej najmlajša evropska poslanka iz Slovenije. V Evropskem parlamentu se bo borila, da bodo vrednote vsakdana Bog, družina in domovina, napoveduje.

Tomašičeva, rojena 29. septembra 1995, je otroštvo preživljala v Škofji Loki. Po zaključeni škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu je izobraževanje nadaljevala v ZDA, kjer je diplomirala iz politologije in ekonomije. Na King's College v Londonu je zatem opravila še magistrski študij mednarodnih odnosov. Njeno dosedanjo karierno pot je v veliki meri zaznamovalo politično delovanje. V ZDA si je prve izkušnje nabirala z delom v ameriškem senatu v pisarni senatorja Grassleya, zatem pa tudi v Bruslju pri Evropski komisiji. V času zadnjega slovenskega predsedovanja Svetu EU je kot diplomatka na stalnem predstavništvu Slovenije EU spremljala delo Evropskega parlamenta. Po zadnjih parlamentarnih volitvah se je kot predstavnica za stike z javnostmi zaposlila v poslanski skupini SDS. Aktivna je tudi v strankinem podmladku, kjer med drugim zaseda funkcijo mednarodne sekretarke. Kot voditeljica je delala tudi na televiziji Nova24TV, ki jo sicer vodi njen oče Boris Tomašič. Kot je napovedala ob kandidaturi, se bo borila, da bodo v Sloveniji Slovenci na prvem mestu, da bodo vrednote vsakdana Bog, družina in domovina ter za življenje v svetu, kjer obstajata samo dva spola. Javno so jo podprli tudi v ljudski iniciativi Glas upokojencev in Inštitutu 1. oktober bivšega poslanca SDS Pavla Ruparja.   

Branko Grims (EPP/SDS) – z ostrimi stališči iz nacionalnega v Evropski parlament 

Dolgoletni poslanec SDS Branko Grims je bil glede na delne neuradne izide evropskih volitev v Evropski parlament izvoljen s preferenčnimi glasovi s petega mesta na kandidatni listi. Pričakovati je, da bo vidni član SDS tudi na evropskem parketu ostal glasen zagovornik ostrih, za mnoge skrajnih stališč, zlasti kar se tiče migracij. Rodil se je 26. avgusta 1962 v Kranju, leta 1987 je diplomiral na oddelku za geologijo Naravoslovne fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 2003 je magistriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bil je član prve demokratično izvoljene Skupščine RS. Od 1990 do 1994 je bil član občinskega izvršnega sveta in skupščine Mestne občine Kranj, nato od leta 1993 do 1995 glavni tajnik SDS, od leta 1997 do 2002 pa tudi član državnega sveta. Od leta 2002 do 2004 je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, leta 2004 pa prvič izvoljen za poslanca. V aktualnem mandatu je podpredsednik parlamentarne ustavne komisije. V dolgoletnem poslanskem stažu je bil Grims znan po ostrih stališčih do nekaterih vprašanj, predvsem kar se tiče migracij. Kot je zapisal v svoji predstavitvi pred evropskimi volitvami, potrebujemo Evropo, ki bo ščitila svoje meje, ter Evropo, ki bo zaustavila množične migracije, "ki vodijo v uničenje krščanskih korenin Evrope in v veliko zamenjavo". Prepričan je tudi, da v Evropi vlada "kulturni marksizem". Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Zmaga dobrega – vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu.

Milan Zver (EPP/SDS) – slovenski veteran v Evropskem parlamentu

Veteran v Evropskem parlamentu Milan Zver je bil na tokratnih evropskih volitvah kot doslej edini iz Slovenije izvoljen že za četrti mandat, tokrat kot drugi na listi SDS. V ospredju njegovega delovanja v Strasbourgu in Bruslju je izobraževanje. Rodil se je 25. maja 1962 v Ljubljani. Študiral je na Fakulteti za družbene vede, kjer je tudi doktoriral s področja obče politologije. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca, nato pa postal minister za šolstvo v vladi Janeza Janše. Leta 2012 je s podporo strank SDS in NSi kandidiral na predsedniških volitvah, a se ni uvrstil v drugi krog. Evropski poslanec je od leta 2009. V zadnjih dveh mandatih je bil član odbora za kulturo in izobraževanje. Od leta 2015 je bil stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ ter glavni pogajalec za povečanje sredstev za ta program. V zadnjem mandatu je bil eden od dveh vodij neformalne parlamentarne skupine Prijatelji svobodnega Irana. Zaradi kritik nasilja v Iranu je Teheran leta 2022 proti njemu ter še osmim institucijam in 11 posameznikom v EU uvedel sankcije. Zadnja leta je oster kritik podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove. Maja je na sodišče EU vložil tožbo proti Evropski komisiji v zvezi z njenim lanskim obiskom v Sloveniji, ker želi dokazati, da je tedaj zlorabila svoja pooblastila. Tudi v volilni kampanji je bil Zver kritičen do vodilnih politikov v EU in je poudarjal, da Evropa potrebuje premik v desno.

Romana Tomc (EPP/SDS) – evropska poslanka že tretji zaporedni mandat   

Romana Tomc, za katero bo to tretji zaporedni mandat evropske poslanke, je bila v Evropski parlament izvoljena kot nosilka liste SDS. V dosedanji desetletni karieri v Evropskem parlamentu se je dolgoletna vidna članica SDS osredotočala na gospodarske in socialne zadeve. Rodila se je 2. novembra 1965 v Ljubljani. Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je diplomirala iz ekonomskih odnosov s tujino. Velik del poklicne poti je bila zaposlena na Gospodarski zbornici Slovenije. Leta 2008 je bila imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, leta 2011 pa je bila na listi SDS izvoljena za poslanko DZ in je bila tudi podpredsednica DZ. Leta 2017 je kandidirala za predsednico republike in se uvrstila na tretje mesto. V Evropski parlament je bila prvič izvoljena leta 2014, nato pa še leta 2019. V drugem mandatu je bila vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (EPP) in podpredsednica odbora za zaposlovanje in socialo. Leta 2020 je za svoje delo na področju sociale prejela nagrado bruseljske revije The Parliament Magazine MEP Awards. Na predlog EPP je bila Tomčeva tudi članica misije Evropskega parlamenta, ki je leta 2021 preverjala raven demokracije v Sloveniji. V volilni kampanji je poudarjala, da se zavzema za Evropo, ki bo branila temeljne vrednote in načela, ki smo jih prevzeli od prednikov – človekovo dostojanstvo, demokracijo, enakost, svobodo, pravno državo ter se zavzemala za vero in tradicijo.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) – v Evropski parlament že drugič kot nosilka liste 

Nosilka liste Gibanja Svoboda Irena Joveva je bila tokrat drugič izvoljena v Evropski parlament, pred petimi leti sicer kot nosilka Liste Marjana Šarca (LMŠ). Nekdanja novinarka si je kot evroposlanka prizadevala za svobodo medijev in transparentno delovanje politike. V tokratni volilni kampanji je izpostavljala tudi boj proti sovražnemu govoru. V Ljubljani živeča Jeseničanka Joveva se je rodila 26. februarja 1989 v Kranju. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa z nalogo Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja zaključila še magistrski študij. Novinarsko pot je začela v notranjepolitičnem uredništvu STA, v tem času, leta 2014, pa za svoje delo prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za debitantko leta. Zatem je delala kot notranjepolitična novinarka na POP TV. Leta 2019 je bila prvič izvoljena v Evropski parlament kot vodilna kandidatka LMŠ. Slednja se je leta 2022, potem ko se na volitvah ni uspela prebiti v državni zbor, pripojila Gibanju Svoboda, tako da je Joveva delo nadaljevala kot evroposlanka te stranke. V Evropskem parlamentu je bila članica odbora za kulturo in izobraževanje, bila pa je tudi podpredsednica pododbora za javno zdravje. Kot evropska poslanka si je med drugim prizadevala za svobodo medijev in transparentno delovanje politike. Med mandatom je leta 2021 postala mama. Kot cilja v novem mandatu je izpostavila plačana pripravništva in enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu.

Marjan Šarec (Renew/Svoboda) – nekdanji igralec s slovenskega na evropski politični oder 

Novoizvoljeni evropski poslanec Marjan Šarec je na politični oder pred dobrim desetletjem stopil z igralskega. Zasedal je vrsto položajev, sprva je bil kamniški župan, nato pa tudi poslanec DZ, minister in premier. V Evropski parlament odhaja z mesta ministra za obrambo. Kot šesti na kandidati listi Svobode je bil izvoljen s preferenčnimi glasovi. Šarec se je rodil 2. decembra 1977. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani igralec, več let je tudi deloval kot igralec, imitator in novinar. Ustvaril je več likov in imitiral številne znane osebnosti, tudi politike. Leta 2010 je bil izvoljen za župana Kamnika, leta 2017 pa kandidiral za predsednika republike in se presenetljivo uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal Borut Pahor. S svojo LMŠ je leta 2018 nastopil na državnozborskih volitvah in kot drugouvrščeni po neuspelem poskusu relativne zmagovalke SDS sestavil manjšinsko vlado s SD, SMC, SAB in DeSUS ter zunajkoalicijsko partnerico Levico. Ob skrhanih odnosih v koaliciji je leta 2020 odstopil kot premier, kar pa v nasprotju z njegovimi pričakovanji ni pripeljalo do predčasnih volitev, zato je odšel v poslansko klop. Po volitvah 2022, ko ni prišla v parlament, se je LMŠ združila z zmagovalnim Gibanjem Svoboda, Šarec pa je postal minister za obrambo. Šarec med drugim izpostavlja pomen nacionalne varnosti, prizadeva si tudi za promocijo vojaškega poklica in izboljšanje delovanja sistema civilne zaščite.

Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) – z bogatimi izkušnjami lokalne politike na bruseljski parket 

Dolgoletni kočevski župan Vladimir Prebilič je mandat evropskega poslanca osvojil kot nosilec liste zelene stranke Vesna. Doktor obramboslovnih znanosti obljublja, da bo v Evropskem parlamentu zagovarjal mirovniško vlogo EU ter se zavzemal za sodelovanje med evropskimi institucijami in lokalno politiko. Prebilič se je rodil 21. maja 1974. Na ljubljanski fakulteti za družbene vede je doktoriral na področju obramboslovja, danes tam predava kot izredni profesor. Med letoma 2007 in 2011 je bil tudi predstojnik katedre za obramboslovje. Na političnem parketu ni novinec. Sprva je bil aktiven v SD, a je leta 2009, preden se je podal na lokalne volitve, iz stranke izstopil. Leta 2010 je bil prvič izvoljen za župana Kočevja, to funkcijo pa trenutno nepoklicno opravlja že četrti mandat. Prav tako mu ni povsem tuje delovanje na mednarodnem področju. Med drugim je vodja slovenske delegacije pri kongresu lokalnih in regionalnih skupnosti pri Svetu Evrope in predsednik skupine socialistov v kongresu Sveta Evrope. Bil je tudi poročevalec Sveta Evrope na področju napredka demokracije. Politično sodelovanje z Vesno je Prebilič pred dvema letoma začel ob kandidaturi za predsednika republike, moči pa so znova združili na tokratnih evropskih volitvah. Med drugim obljublja, da si bo kot evropski poslanec prizadeval za povezovanje evropskih institucij z lokalnimi skupnostmi in oblastmi, tako pri političnem odločanju kot tudi na področju učinkovitega črpanja evropskih sredstev.

Matjaž Nemec (S&D/SD) – v Evropskem parlamentu za vrednote antifašizma

Matjaž Nemec, nosilec liste SD na evropskih volitvah, je v Evropskem parlamentu od leta 2022, ko je nadomestil dotedanjo evropsko poslanko Tanjo Fajon. Podpredsednik SD je kot evroposlanec pogosto opozarjal na vrednote antifašizma. Rodil se je 10. aprila 1980 v Šempetru pri Novi Gorici. Na Mednarodni poslovni šoli v Ljubljani je leta 2013 diplomiral iz mednarodnega poslovanja, štiri leta kasneje pa opravil še magisterij iz mednarodnega poslovanja in trajnostnega razvoja. Politično kariero je Nemec začel leta 2006 kot svetnik občine Miren-Kostanjevica. Med letoma 2014 in 2022 je bil poslanec, bil je tudi podpredsednik državnega zbora. Od leta 2022 je evropski poslanec, potem ko je strankarska kolegica Fajon postala zunanja ministrica v vladi Roberta Goloba in se vrnila v Ljubljano. Na evropskih volitvah leta 2019 je bil namreč Nemec tretji po številu glasov na listi SD, za Fajon in Milanom Brglezom. V Evropskem parlamentu je bil član odbora za zunanje zadeve in vodja parlamentarne delegacije za odnose z Magrebom. Kot svoje poslanstvo in odgovornost na položaju evroposlanca izpostavlja prenašanje izzivov državljanov Slovenije v evropske institucije ter pozivanje k njihovemu reševanju. Med dosežki prvega mandata pa izpostavlja sodelovanje pri zakonodaji o digitalizaciji evropskih vizumov, širitvi schengna na Hrvaško in odpravi vizumov za kosovske Srbe. V volilni kampanji je obljubil, da si bo prizadeval za socialno, zeleno, inovativno in varno Evropo.

Matej Tonin (EPP/NSi) – prvak NSi z domačega še na bruseljski politični parket 

 Prvak NSi in na tokratnih evropskih volitvah nosilec liste Matej Tonin je po letih delovanja v domači politiki z izvolitvijo dobil priložnost, da se preizkusi še na evropskem političnem parketu. V kampanji je izpostavljal boj za ohranjanje evropskega načina življenja, razumen zeleni prehod in strožji pristop do ilegalnih migracij. Tonin, rojen 31. julija 1983, je politično pot začel z vključitvijo v občinski odbor NSi Kamnik in podmladek stranke NSi. Magister politologije je leta 2010 postal podpredsednik NSi. Od leta 2011 je bil na vseh volitvah izvoljen v DZ, kjer je dva mandata tudi vodil poslansko skupino. Na čelo NSi je prišel 31. januarja 2018 po odstopu Ljudmile Novak. Stranko je doslej popeljal na dvojne parlamentarne volitve, zadanega cilja desetih poslancev pa ni dosegel. Kljub temu uživa zadostno podporo članstva, leta 2022 so ga že tretjič na čelo stranke izvolili brez protikandidata. Z njim je NSi leta 2020 vstopila v tretjo vlado Janeza Janše, v kateri je sam prevzel vodenje obrambnega resorja. Prvak NSi ne skriva visokih političnih ambicij, glede nadaljnjega vodenja stranke po odhodu v Bruselj pa je dejal, da o tem v stranki "vedno odloča članstvo". Že ob predstavitvi liste pa je zavrnil očitke, da je njegova kandidatura na vrhu liste posledica stagnacije v domači politiki. Zatrdil je, da želijo v NSi resno povezati slovensko nacionalno in evropsko politiko, EU pa dati nov zagon, zlasti na področjih, kjer ji je v preteklosti spodletelo.