V božjih rokah?

Jožef Kunič, član Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, pa tudi nekdanji kandidat za župana Ljubljane na listi LDS, je v članku, ki ga je objavil IFIMES, analiziral nekatera odprta vprašanja v odnosih med Hrvaško in Slovenijo, s poudarkom na nerešenih mejnih vprašanjih in možnosti mediacije Vatikana v mejnem sporu.

"Prav je, da je Slovenija dejavna na mednarodni sceni. Prav je, da smo postali članica EU in zveze Nato. Gotovo je bilo prav, da je bila naša država članica VS in predsedujoča v OVSE, in prav je tudi, da predseduje EU. A z vsem tem ne smemo biti zadovoljni, če nam s kreditom, ki smo si ga za to pridobili in za katerega smo tudi veliko delali in veliko plačali, ni uspelo okrepiti pozicij tam, kjer je za Slovenijo najpomembnejše: pri sosedih,“ je zapisal na začetku.

Slovenska zunanja politika je 'polom'

Kunič meni, da je Slovenija majhna država, prav zato so zanjo na zunanjepolitičnem področju najpomembnejši odnosi s sosedami. Medtem ko smo z ostalimi tremi sosedami mnogo sporazumov podedovali od SFRJ, pa so se po osamosvojitvi odnosi s Hrvaško, kot samostojno državo, začeli ustvarjati in ta proces še ni končan. Zato je reševanje odprtih vprašanj s to državo velikega pomena, je prepričan. "Na področju odnosov s Hrvaško lahko ocenimo slovensko zunanjo politiko kot popoln polom. Hrvaška je uveljavila ERC in jo po 72 dneh začasno suspendirala za članice EU.“

Bo Vatikan pomagal?

Možne rešitve so po mnenju Kuniča tiste, kjer v reševanje vprašanja meje vstopi tretji, torej mediacija, arbitraža in sodišče. Zanj je najprimernejša mediacija, saj je najbolj preprosta in je v primeru zelo zapletenega spora med Argentino in Čilom dala uspešen rezultat. "Pomembno pa je, kdo je kot mediator izbran. Kot katoliški državi sta Argentina in Čile izbrali Sveti sedež, ki je opravil izjemno delo. Ni razloga, da takšnega postopka ne bi ubrali tudi Hrvaška in Slovenija," je zapisal in dodal, da bi Hrvaška kot katoliška država tak predlog težko odbila, zagotovo pa bi bila rešitev vprašanja, če bi predlagani mediator takšno mediacijo sprejel, pravična za obe strani.

Proces naj vodi nova vlada

Kunič je zaključil, da za reševanje težkih vprašanj nikoli ni idealnega trenutka. Glede Slovenije bo po njegovem mnenju zagotovo najprimernejši trenutek začetek delovanja nove vlade. "Če bo čakala, se bodo incidenti zagotovo dogajali in bo s tem privzela odgovornost in s tem veliko tveganje, da bo dobila videz izdajalke. To ne bi bilo dobro niti za vlado niti za Slovenijo. Primeren čas bo torej takoj po nastopu nove slovenske vlade, kar bo najverjetneje konec leta 2008,“ še meni Kunič.

Prvi odzivi na Kuničev predlog so negativni, od ideje se je distancirala celo njegova stranka, liberalna demokracija, ki pravi, da gre za Kuničevo osebno mnenje in ne stališče stranke.

V Zaresu menijo, da sta Argentina in Čile zelo katoliški državi in nista primerljivi s Slovenijo. "Gre za nepremišljen predlog, ki namesto resnih vsebinskih strokovnih argumentov ponuja neko instant, zasilno rešitev, ki za Slovenijo ni sprejemljiva“ meni Matej Lahovnik.

Da Vatikan za slovensko javnost ne bi bil sprejemljiv, meni tudi predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in član Nove Slovenije Anton Kokalj, ki je opozoril, da ideja sploh ni nova: “To bi bilo sprejemljivo pod pogojem, da bi javnost v obeh državah temu 'arbitru' zaupala. Ali je to mogoče v Sloveniji res doseči, pa je že drugo vprašanje.“

Zmago Jelinčič Plemeniti meni: "Gre za eklatantni kretenizem! Vatikan nima kaj posredovati za mejo.“

V Desusu menijo, da gre za slabo idejo, socialni demokrati ne vidijo razloga za vmešavanje Vatikana, v SLS-u pa so prepričani, da je bolj kot to, kdo bi bil posrednik, pomembno, da se najprej vzpostavi stanje na dan 25. junija 91. V največji vladni stranki zadeve ne komentirajo.

Predsednik države Danilo Türk pa pravi: "Rekel bi, da sta vladi dosegli nek okviren sporazum glede vloge tretjega in je treba to upoštevati pri morebitnih novih predlogih.“

Türk: Razplet v zvezi z ERC je bil pričakovan

Razplet v zvezi z ERC je bil popolnoma pričakovan, je slovenski predsednik Türk komentiral potezo Zagreba, da umakne uveljavitev cone za države EU. "To pomeni spoštovanje dogovora iz leta 2004," je dejal.

Pri tem pa je poudaril, da vsa ostala vprašanja ostajajo predmet nadaljnjih pogajanj. "Pogajanj med EU in Hrvaško, ko gre za njeno približevanje in vključevanje v EU, na drugi strani pa so ločeno od tega bilateralna vprašanja, ki jih bosta Slovenija in Hrvaška reševali med sabo. Zavzemam se za to, da bi tudi ta del stekel hitreje in da bi prišlo do korakov, ki pomagajo doseči napredek v dvostranskih odnosih med Slovenijo in Hrvaško," je dejal in pozitivno ocenil dejavnosti, ki naj bi se začele v zvezi z možnostjo reševanja mejnega spora s Hrvaško s pomočjo tretjega.