V Botaničnem vrtu že osmo leto v znamenju zvončkov

Odmevnost te rastline v svetovnem merilu so se v ljubljanskem Botaničnem vrtu odločili prav posebej izkoristiti. S pomočjo predavanj, razstav in delavnic že osmo leto zvončke skušajo približati Slovencem. Ob vse zgodnejših pomladih Jože Bavcon priznava, da podnebne spremembe sicer so, a so zvončki rastlinska vrsta z zelo stabilnim genotipom. So konservativni in čakajo, svoj ritem pa bodo premaknili, ko bodo nastopile res obsežnejše spremembe.

V vrtu za vsak mesec posebej pripravijo zanimive in poučne dogodke, marca se lahko veselimo delavnic, s katerimi bomo zaznamovali gregorjevo, in delavnic izdelave šopkov za materinski dan.

Letos mineva 15 let od razglasitve Botaničnega vrta za kulturni spomenik državnega pomena. Gre za 213 let staro ustanovo, ki je bila ustanovljena že za časa Ilirskih provinc. Dejstvo, da so vsi botanični vrtovi v Evropi v celoti financirani s strani univerz in ustreznih ministrstev, se ne sklada s situacijo v Sloveniji. Direktor Bavcon je opozoril na problem nefinanciranja s strani države, kljub temu da se vrt ponaša z več kot 5000 rastlinskimi vrstami in podvrstami, s čimer sodi v sam svetovni vrh.

Pohvalijo se lahko tudi z dvema svetovnima certifikatoma in velikim bogastvom v semenski banki, ki je ena izmed večjih v srednjeevropskem prostoru. Rastline so po Bavconovih besedah na njihovih tleh varovane kar trikrat: v naravi, na nadomestnem rastišču v botaničnem vrtu ter semenski banki. Velika prostorska stiska in zasedene kapacitete onemogočajo vrtu nemoteno širjenje biodiverzitete, katere varovanje je danes po Bavconovih besedah izjemno cenjeno. Direktor Bavcon je prepričan, da je v tem pomenu Slovenija omejena, omejen je študij in vsak ljubitelj, ki bi rastline lahko tukaj videl.

Namignil je tudi, da je dolenjska železnica že nezanemarljivo posegla v vrt, izgubili so rastlinjak za sredozemske rastline in predviden vhodni objekt, medtem ko bi načrtovani drugi tir med Ljubljano in Ivančno Gorico še dodatno negativno vplival na dobrobit vrta.

Botanični vrt ima kljub po mnenju direktorja neustreznemu financiranju in majhni ekipi interes, da botaniko približa ljudem, še posebej mladim. "Prva zadeva so rastline, ki morajo preživeti, druga je zunanji videz vrta in potem sredstva, ki jih moramo tukaj pridobiti za vrt," je razložil direktor Bavcon. Trudijo se, da bi delovanje vrta približali mladim tudi z navzočnostjo na spletnih družbenih omrežjih, a na prvem mestu je še vedno neposreden stik z ljudmi in blagostanje rastlin.

Bavcon je tudi prepričan, da je vedenje o rastlinah, ki počasi umira, v današnjem času še toliko bolj pomembno v farmaciji za razvoj zdravil in v zdravstvu. "Če znamo brati naravo in ugotoviti, kaj se v njej dogaja, lahko to znanje potem uporabimo na področjih, kjer ga najbolj potrebujemo," je še dejal Bavcon.