V boju z ognjeno pošastjo, ki Kras spreminja v pepelnato puščavo

Kako lahko še vedno gorijo območja, kjer je že vse pogorelo? "To se sprašujemo tudi mi," je ob vprašanju dejal Matjaž Juren iz civilne zaščite. Čeprav je ob pogledu na zoglenelo pokrajino to morda težko verjeti, pa očitno še ni pogorelo vse, je dodal. Tako je na primer napis Tito, ki se razprostira nad Renčami, zagorel že dvakrat, okoli njega pa je zdaj težko najti še kakšno rastlinje.

Medtem ko največji požar v slovenski zgodovini v pepel spreminja vse, česar se dotakne, se z ognjeno pošastjo že več dni bori okoli 1000 gasilcev ter še več sto drugih delavcev. A Kras se kljub temu iz dneva v dan vse bolj spreminja v pepelnato puščavo. Kot ocenjuje Juren, je bil za enote na območju občine Miren - Kostanjevica v petek najslabši dan. "Gorelo je povsod okoli nas," je dejal.

Da je bilo najhuje prav v petek, se strinjajo tudi številni domačini, ki so gledali, kako se plameni neustavljivo spuščajo po hribu vse bližje vasem. "Lahko si slišal, kako se je požar približeval," opisujejo domačini. "Šum plamenov je bil z iztekanjem dneva vse glasnejši," pripovedujejo.

Izmučeni vsi – od gasilcev do vaščanov

Zaradi približevanja požara in gostega dima so morali evakuirati prebivalce 11 okoliških vasi. Nekateri so se lahko sicer do večera vrnili v svoje domove, a mnogi so morali prenočiti v posebej pripravljenih evakuacijskih centrih.

V soboto so lahko sicer "malo zadihali". Ogenj se je namreč na njihovem območju nekoliko umiril, večje intervencije pa so potekale predvsem na območju občine Renče - Vogrsko. Tam so v soboto za krajši čas evakuirali tudi prebivalce vasi Mohorje.

"Vsi smo izmučeni – gasilci, civilna zaščita, občani. Vsa vas je pokonci že ves teden," je dejal Juren, ki je nastavljen v Vojščici. Nad glavami nenehno brnijo helikopterji in letala, a na to so se vsi že navadili in so za ta ritmični ropot tudi hvaležni. Pomeni namreč, da imajo gasilci na trdnih tleh pri gašenju izdatno pomoč tudi iz zraka.

A ne le tovrstne, hvaležni so vsakršne pomoči – tudi zgolj toplih in spodbudnih besed. Kjer se pa hvaležnost Slovencev seveda ni ustavila. Kot se je izkazalo že večkrat doslej – ljudje znamo v težkih situacijah stopiti skupaj in si podati roke. Prostovoljci se ekipam, ki se borijo proti požaru, trudijo pomagati na vsakem koraku.

Z gozdarji in civilno zaščito skrbijo za vzpostavitev požarnih presek, s katerimi želijo omejiti širjenje ognja. Ob cestah postavljajo stojnice s hrano in pijačo. "To je tudi najboljši način, kako lahko posamezniki pomagajo," pravi Juren. A s tem so lahko gasilcem tudi v napoto, zato morajo biti vsi civilisti na ogroženih območjih predvsem pripravljeni nemudoma ubogati navodila.

'Stopimo skupaj in zborbajmo do konca'

Ko smo se zapeljali mimo izmučenih gasilcev, ki so varovali območje ob Kostanjevici na Krasu, se je izkazalo, da imajo napitkov in hrane dovolj, ob ponujenem ledu pa so se jim v očeh prižgale iskre. "Imate hladilno skrinjo? Prinašamo led." Čeprav majhna gesta, pa je ekipam na terenu predstavljala velik luksuz. Žgoče sonce namreč gasilcem ne otežuje le gašenja požarov, temveč hitro segreje tudi vsako prejeto osvežilno pijačo.

V hipu je skupina gasilcev k vozilu prinesla skrinjo, led pa so vanjo zajemali kar z golimi rokam. Medtem pa nam prostovoljna gasilka iz društva PGD Predoslje Anica Vodnik pove o trenutnem stanju na terenu. "Trenutno je nekoliko mirneje, saj samo branimo. Huje je na drugem koncu hriba," je povedala. Tam je požar v soboto besnel predvsem v sosednji občini Renče - Vogrsko.

Gasilci se z ognjenimi zublji na Krasu sicer spopadajo že dober teden, je opozorila, zato so jim prostovoljci tudi zelo "ljubi". "Ne le prostovoljni gasilci, temveč tudi ostali, ki nas pridejo podpret. Prinašajo res veliko pijače in hrane," je dejala in podobno kot Juren dodala, da je njihova pomoč še toliko bolj dobrodošla v logističnih centrih, kjer gasilcem ni treba dodatno paziti na njihovo varnost.

"Zelo veliko je tudi gasilk prostovoljk. Vsi moramo iti čez določena izobraževanja, da smo sploh lahko tukaj. Ko je ogenj, ni več pomembno, katerega spola si, kaj si po poklicu ali koliko si star. Pomembno je le, da stopimo skupaj in da zborbamo do konca," je še povedala Vodnikova, ki je sicer ena izmed štirih gasilk prostovoljk v njihovem desetčlanskem prostovoljnem društvu.

Vsi medtem upajo, da sobota ni predstavljala le zatišja pred nevihto. Ali, če bi ga že, si želijo, da bi bila to prava nevihta z oblico dežja. Kljub mirnejšemu dnevu pa je skrb ostajala na obrazih gasilcev in tudi drugih enot na območju. Vedeli so namreč, da bi se lahko razmere ob napovedani burji že kmalu znova zaostrile. "A upamo, da vetra ne bo. Upamo, da bo čim prej padel dež," je še dejal Juren.