Neuglašenost glede vinjet

Slovenija bo s 1. julijem 2009 uvedla kratkotrajno sedemdnevno vinjeto za 15 evrov, ukinila polletno za 35 evrov in za 40 evrov podražila letno vinjeto. Vlada poudarja, da je sprememba vinjetnega sistema nujna zaradi odprave diskriminacije do turistov, opozicija pa trdi, da je slovenska vlada diskriminatorna do domačih voznikov.

Slovenija in Evropska komisija "še nista čisto uglašeni" glede vinjet, je v Bruslju povedal minister za promet Patrick Vlačič. Slovenija je po njegovih besedah izpolnila zahteve in iz Bruslja pričakuje pojasnila glede zadržkov, ki naj bi še obstajali; neuradno naj bi bila težava v ceni. Cena vinjete je pravno v rokah Slovenije, poudarja Vlačič. "Če je cena problem, to ni stvar Evropske komisije, ker to po pravu EU ni urejeno tako, da je država članica dolžna tako ali drugače določiti ceno."

Slovenija Evropske komisije uradno še ni obvestila o predlogu za spremembo vinjetnega sistema in bo to storila zelo kmalu, predvidoma v prihodnjih dneh. Tako tudi še ni uradnega odziva Evropske komisije na odločitev.

Toda minister Vlačič je danes po neformalnih pogovorih z evropskim komisarjem za promet Antonijem Tajanijem nakazal, da v Bruslju še niso povsem zadovoljni s slovensko rešitvijo. "Nismo še čisto uglašeni," je dejal Vlačič, ki sicer meni, da je Slovenija z uvedbo kratkotrajne vinjete in ustreznim sorazmerjem med tedensko in letno vinjeto izpolnila zahteve EU.

"Nekatere države v EU imajo to razmerje manj ugodno od tega, kar predlaga Slovenija," je poudaril minister in med njimi izpostavil Češko. "Češka ima manj ugodno razmerje, kar se da enostavno izračunati," je menil in razložil, da je češka tedenska vinjeta 22 odstotkov letne, slovenska pa okoli 16 odstotkov letne. "Gre za neposredno primerljive podatke ene članice, ki ta trenutek ni v postopku kršitve, in Slovenije, ki je," je poudaril.

Tajani meni, da je potrebno slovenski spremembo vinjetnega sistema še izpopolniti. Pomembno je, da se rešitev najde pred poletno turistično sezono, je poudaril na novinarski konferenci po koncu zasedanja prometnih ministrov EU.

Kako je v Evropi?

Cestninske nalepke imajo tudi drugod po Evropi. V Avstriji je treba za letno odšteti 73,8, za dvomesečno 22,2 in za 10-dnevno 7,7 evra. V Bolgariji imajo letne, mesečne, sedemdnevne in dnevne vinjete. Za najdaljšo je treba plačati 34, za mesečno 13, za tedensko pa pet evrov.

Letna vinjeta na Češkem stane 36,4, mesečna 12, tedenska pa osem evrov. Madžarska letna je 122, mesečna 14, desetdnevna 8,4, štiridnevna pa 3,8 evra. Romuni na leto zaračunajo 28, za mesec sedem, za sedem dni pa tri evre. Na Slovaškem je letna vinjeta 36,5, mesečna 9,9, tedenska pa 4,9 evra. Švicarska letna cestninska nalepka je 26 evrov.

'Klasično' cestninjenje imajo Francozi, Grki, Hrvati, Italijani, Makedonci, Norvežani, Poljaki, Portugalci, Srbi, pri čemer tuji vozniki plačujejo 40 odstotkov več, Španci, Turki in Britanci, ki imajo dve tarifi – dnevno in nočno. V BiH pa imajo samo eno cestninsko postajo, kjer morajo vozniki avtomobilov plačati 0,76 evra.

Cestnin prosti so Danci, Estonci, Finci, Irci, Islandci, Latvijci, Litovci, Luksemburžani, Maltežani, Nemci, Nizozemci, Rusi, Švedi in Ukrajinci. Brez cestnine je tudi Črna gora, kjer pa je treba na meji kupiti tako imenovano ekološko vinjeto in zanjo odšteti 10 evrov. Podobno je v Albaniji. V žepnem Lichtensteinu nimajo avtocest, imajo le brezplačne hitre ceste z omejitvijo 100 kilometrov na uro.

Več o cestninjenju v Evropi ...