Vodja sektorja mejne policije Generalne policijske uprave v Ljubljani Melita Močnik je v današnji izjavi za javnost v Rosalnicah kot značilnost zadnje okrepitve navedla spremembo državljanstev obravnavanih ilegalnih migrantov. V prvem migracijskem množičnem valu so namreč obravnavali predvsem Sirce, zdaj pa se srečujejo predvsem z Alžirci, Maročani, Tunizijci in Pakistanci.
Migranti sicer skoraj v vsaki vstopni državi na svoji poti zaprosijo za mednarodno zaščito, to nato zapustijo in nadaljujejo pot proti Zahodu.
Stanje na slovenski južni meji je ocenila za obvladljivo in hkrati opozorila, da je potencial na t. i. balkanski migrantski poti do Slovenije precej velik. Vse od Grčije gre za od 50.000 do 60.000 ljudi, policija pa glede na ugodne vremenske razmere pričakuje, da se bo pritisk migrantov v poletnih mesecih okrepil.
Močnikova je omenjeni vpoklic rezervistov za obvladovanje stanja ob meji označila za možnost, podobno kot v času lanske turistične sezone. Če se bo zadeva stopnjevala, nameravajo "ob letošnji turistični sezoni zelo verjetno" vnovič poseči po tem ukrepu, je dejala.
Slovenska policija je sicer stalno in dnevno v stikih s hrvaškimi kolegi na državni in regionalni ravni. Preprečevanje nezakonitega priseljevanja pa je za slovensko policijo "absolutna prioriteta", kar pomeni, "da bi tudi znotraj policije, če bi to potrebovali, morali poskrbeti še za dodatne sile".
Sicer pa se bo policiji po končanem šolanju letos pridružilo 107 novih policistov, ki bodo med drugim razporejeni vzdolž meje. Policija ob morebitni skokoviti rasti pritiska na južno mejo ne zanemarja možnosti, da bi zaprosili za mednarodno pomoč, je še dejala Močnikova.
Vodja oddelka za državno mejo in tujce PU Novo mesto Anton Štubljar je navedel, da so na njihovem območju letos obravnavali 509 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. V enakem lanskem obdobju so obravnavali 62 tovrstnih prestopkov, vendar ne v Beli krajini, ampak v Posavju.
Samo v Beli krajini so letos obravnavali 462 nezakonitih prehodov, v primerljivem lanskem obdobju teh niso zabeležili. Na območju policijske postaje Črnomelj je bilo letos teh 293, na območju metliške pa 169.
Pri nezakonitem prečkanju Kolpe je utonilo šest ljudi, štirje na slovenski in dva na hrvaški strani reke. Nezakoniti migranti domačinov sicer ne ogrožajo. Kljub temu jih policija poziva, da tujcev ne spuščajo v svoje domove in naj se jim ne približujejo. O njihovem pojavu naj policijo obvestijo na telefonsko številko 113, je še opozoril Štubljar.
Šefic in tržaška prefektinja predvsem o migracijah
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa se je v Ljubljani sestal s tržaško prefektinjo Annopaolo Porzio. Strinjala sta se, da je sodelovanje med državama odlično, pohvalila sta tudi sodelovanje med policijama, Šefic pa je poudaril, da z dobrim sodelovanjem zagotavljajo varnost prebivalcev.
Sogovornika sta na torkovem srečanju, kot so zapisali na spletni strani notranjega ministrstva, izpostavila dobro sodelovanje med policijama, še posebej sta pohvalila obmejno in čezmejno sodelovanje ter tudi sodelovanje proti organiziranemu kriminalu, pri nadzoru prometa in migracijah.
Glede migracij v regij in Sloveniji sta opozorila, da se odpira nova migracijska pot, ki vodi iz Albanije v Črno goro, Bosno in Hercegovino, na Hrvaško in nato v Slovenijo.
Stanje v Sloveniji je sicer doslej mirno, vendar je policija letos zabeležila precejšen porast nezakonitih prehodov meje. Kot so še sporočili z ministrstva, 85 odstotkov teh migrantov v Sloveniji zaprosi za mednarodno zaščito, zato se je povečalo tudi število vloženih prošenj.
Kot je poudaril Šefic, je za čim uspešnejšo zajezitev nezakonitih migracij nujno dobro sodelovanje držav, preko katerih poteka migracijska pot, pomembno pa je tudi sodelovanje z državami izvora.
Slovenija si na ravni EU prizadeva za vzpostavitev sistema začasne zaščite, ki bi zagotovil pomoč tistim, ki jo dejansko potrebujejo, je še dejal Šefic.
Število migrantov, ki prek srednje sredozemske poti prihajajo v Italijo, se je v minulem letu bistveno zmanjšalo, je povedala tržaška prefektinja in pojasnila, da italijansko notranje ministrstvo tesno sodeluje z libijskimi oblastmi, s katerim je doseglo dogovor, ki je pripomogel k manjšemu prihodu migrantov na obalo Italije.
Kot je še dejala, si v Furlaniji-Julijski krajini med drugim prizadevajo za čim krajše postopke mednarodne zaščite in tudi za učinkovito vračanje zavrnjenih prosilcev v njihove izvorne države.
Državni sekretar Šefic se je pred kratkim o vprašanju migracij pogovarjal tudi s sogovorniki v Zagrebu in Beogradu.
