V graški bolnišnici trenutno zdravijo šest otrok, ki jih je nalezljiva bolezen prizadela huje. Stari so od enega do 11 let. Avstrijsko ministrstvo za zdravje je za medije pojasnilo, da so v preteklem letu v Avstriji zabeležili en primer ošpic, v prvih dveh mesecih leta 2023 pa že 25.
22 primerov je povezanih z izbruhom na avstrijskem Štajerskem, še tri pa so potrdili drugod po državi. "Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni. Starši otrok ne dajo cepiti zaradi strahu pred cepivom. Lahko se pojavijo reakcije na cepljenje, ki so neprijetne, a neškodljive. Cepivo obstaja že več kot 50 let in dokazano je, da deluje," je za radio Ö1 povedal infektolog Herwig Kollaritsch.
Kakšna je precepljenost v Sloveniji?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da preceljenost predšolskih otrok v Sloveniji s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ostaja relativno visoka. V letu 2021 je bila najnižja v regiji Kranj (90,5 odstotka), najvišja pa v Murski Soboti (100 odstotkov).
V letih 2022 in 2021 inštitut v Sloveniji ni zaznal nobenega primera ošpic, leto pred tem pa šest primerov. Vsi so bili predvidoma povezani z izbruhom v kranjski regiji, ki se je začel v novembru 2019.
Vpliv pandemije covida-19
V času pandemije covida-19 niso zaznali upada v precepljenosti s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, je pa v zadnjih letih postopoma upadala precepljenost z drugim odmerkom cepiva. Ker je precepljenost padla pod 95 odstotkov, v ljubljanski regiji pa občasno tudi pod 90 odstotkov, je stroka za povečanje precepljenosti predlagala dodatne ukrepe.
Vrtci tako od leta 2020 ne sprejemajo več necepljenih otrok proti ošpicam, saj je visoka precepljenost v kolektivih še posebej pomembna za varnost in zdravje vključenih v skupino, pravijo na NIJZ. Ošpice namreč pri nekaterih otrocih potekajo težje, z zapleti. "V skupinah, kjer je precepljenost prenizka, se ob vnesenem primeru ošpice hitro razširijo na vse necepljene in morda tudi posameznike, ki so se cepili, pa niso razvili ustrezne zaščite," poudarjajo in dodajajo, da je za preprečevanje širjenja bolezni nujna visoka stopnja precepljenosti – vsaj 95-odstotna.
Zaradi porasta števila primerov ošpic v Evropi pred pandemijo covida-19 so tudi nekatere evropske države na novo uvedle obvezno cepljenje proti ošpicam in dodatne ukrepe za povečanje precepljenosti. So pa na NIJZ v času covida-19 opazili upad v precepljenosti pri nekaterih drugih predšolskih in šolskih cepljenjih, kar pa naj bi bila predvsem posledica zamika v izvajanju cepljenja. To se je zgodilo zaradi izolacij, karanten, šole na daljavo in spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema.
Številni otroci posledično niso bili cepljeni ob predvidenem času, kar se pozna pri podatkih o precepljenosti.
Kako nevarne so ošpice?
Ošpice so ena najbolj nalezljivih bolezni in se širijo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju in kihanju, po zraku in preko izločkov dihal okužene osebe. Za okužbo so dovzetni vsi, ki niso ustrezno zaščiteni s cepljenjem ali bolezni niso preboleli.
Simptomi ošpic se običajno razvijejo od 7 do 18 dni po okužbi. Sprva se pojavijo kašelj, izcedek iz nosu, vnetje nosnice in visoka vročina. V tem obdobju je bolezen podobna drugim virusnim okužbam, kot je gripa, zato je zgodnja diagnoza težka. Na ustni sluznici se lahko razvijejo rdeče lise z belo sredico, ki jim pravimo Koplikove pege. Tretji do sedmi dan po začetku bolezni se pojavi še značilen izpuščaj – naprej na obrazu, nato pa se razširi na ostale dele telesa.
Po podatkih NIJZ se pri okoli 30 odstotkih bolnikov pojavijo zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, redkeje se lahko razvije vnetje osrednjega živčevja. Pri dojenčkih se lahko pojavi tudi huda driska z dehidracijo. Smrt nastopi pri enem do dveh bolnikih na tisoč zbolelih.
Na NIJZ še pojasnjujejo, da je zaščita po cepljenju dolgotrajna, večinoma traja vse življenje.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.