V ljubljanski ambulanti za zdravljenje odvisnosti od spleta imajo vse več dela

Da se obseg dela v ambulantah, kjer nudijo psihološko pomoč, v zadnjem času močno povečuje, opaža tudi ekipa strokovnjakov pod okriljem Logouta. Nudijo brezplačno pomoč posameznikom in družinam, ki se soočajo z eno od oblik digitalne zasvojenosti. 

Trenutno imajo okoli 600 uporabnikov, obseg dela v njihovi ambulanti se je v zadnjem času povečal za kar 20 odstotkov. Pomoč pri njih poiščejo tudi odrasli posamezniki, pretežno pa se ukvarjajo z mladostniki in njihovimi starši. Vsem uporabnikom je skupno, da imajo težave s splošno prekomerno rabo interneta ali pa bolj specifično – z videoigrami, spletnimi igrami na srečo, športnimi stavami, spletnim nakupovanjem in pornografijo. "V zadnjem letu smo dodali še nov program za kriptovalute," pravi socialni pedagog in eden od članov ekipe strokovnjakov Rok Gumzej. "To trgovanje postaja vse večji problem, hkrati pričakujemo, da se bo to v prihodnosti še stopnjevalo," doda.

Po njegovih besedah se je v zadnjem letu in pol, odkar se svet bori s pandemijo bolezni covid-19 in vsemi njenimi posledicami, stanje občutno poslabšalo: "Pri družinah, ki so že prej imele težave z vzpostavitvijo nekih digitalnih pravil, in tudi pri odraslih posameznikih, ki niso imeli samonadzora, je to zdaj še bolj prišlo do izraza."  

Problematika je dobila nove razsežnosti s pojavom šole na daljavo. Kot pojasni Gumzej, se vse pogosteje dogaja, da otroci med poukom igrajo videoigre, brskajo po spletu, gledajo posnetke na YouTubu in uporabljajo spletne klepetalnice. "Starši pogosto ne vedo, kako naj uredijo domače okolje, da se otrok takšnih praks med poukom ne bi posluževal," svoja opažanja strne sogovornik.

Do motenj zaradi uporabe telefonov pa prihaja tudi pri fizičnem pouku. Gumzej je jasen: "Zagotovo imajo manj težav na tistih šolah, kjer učencem uporabo telefonov med odmori izrecno prepovedo. Je pa odvisno od šole do šole – ponekod se tega držijo, drugod so pravila bolj ohlapna. Enotnih smernic za to ni."

Kot še opaža, do težav nekoliko pogosteje prihaja pri otrocih, ki imajo ločene starše, in pri tistih, ki imajo kakšne druge pridružene motnje, kot je denimo motnja pozornosti oziroma ADHD.

Nekoč se niso zavedali škodljivosti kajenja, danes se ne zavedamo škodljivosti tehnologije

V sklepu Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, pri oblikovanju katerih je sodelovala tudi ekipa Logouta, so takole povzeli izjavo pediatra in infektologa Marka Pokorna: "Bojim se, da bomo tako, kot smo na boleč način ter prepozno izvedeli, da je kajenje zdravju izjemno škodljivo, spoznali, da so pametni telefoni, čeprav so koristni in človeku v pomoč, lahko vzrok za zdravju škodljivo zasvojenost in da je nujno, da jih uporabljamo po pameti." 

"Razvoj tehnologije gre hitreje, kot lahko mi dohajamo socialne ali pravne spremembe. Zadaj smo in v prihodnosti bomo še bolj zadaj," se strinja tudi Gumzej in izpostavi še eno nevarnost – prepad med generacijami. "Med mladimi se pojavljajo neki trendi, za katere starejša generacija sploh ne izve ali izve veliko kasneje. Zgodilo se mi je, da mi je 14-letnica na eni od delavnic rekla, da saj to pa ni nič takega, če dobi v zasebno sporočilo golo fotografijo. Da to je pač nekaj 'normalnega'," pojasni in doda: "Tudi mi, ki se profesionalno ukvarjamo s tem, za kakšno stvar izvemo, ko je med mladimi že zelo razširjena, kaj šele starši – mnogim od njih se sploh ne sanja, kaj njihovi otroci počnejo na spletu." 

Najbolj univerzalen nasvet: doma vzpostavite e-pravila, ki veljajo za vse člane družine

Čeprav vsakega uporabnika v ambulanti obravnavajo posebej, Gumzej pravi, da lahko potegne rdečo nit, na kakšen način pristopiti k reševanju težav: "Če me sprašujete po nekem univerzalnem nasvetu, mi najprej pride na misel, naj se doma vzpostavijo jasna e-pravila. Hkrati je nujno, da se jih potem držijo vsi člani družine, vključno s starši," poudarja sogovornik. Pri številnih obravnavanih družinah namreč opažajo, da tega problema niti ne naslavljajo, ni nikakršnega dogovora in doslednosti – en dan je tako, naslednji že drugače. 

"Zato je po navadi naš prvi predlog ta, da se v družini jasno določi, kdaj, koliko časa, konec koncev tudi v katerih prostorih se bodo uporabljale pametne naprave. Pa tudi o tem, kakšne vsebine se bodo na njih spremljale, se je treba pogovarjati," svetuje socialni pedagog.

Kdaj pa uporaba naprav za zabavo postane težava, kje je tista meja, ko je treba poiskati pomoč? "Imamo devet kriterijev," razloži Gumzej in strni, kako prek tega ugotavljajo stopnjo resnosti težave: "Eden od kazalnikov je zagotovo preokupacija, to pomeni, da dotična oseba nenehno razmišlja o uporabi naprave, da začne svoj dan strukturirati okoli tega. Jasno je, da je težava huda, ko oseba sama pri sebi opazi, da ne more nehati z uporabo naprave, ko izgubi interes za druge aktivnosti, ki so ji bile prej zabavne. Skratka, ko uporaba naprave začne resno posegati v življenjske aktivnosti posameznika, da na primer otrok zjutraj začne zamujati v šolo, ker je prejšnjo noč bedel zaradi igranja, se na splošno manj druži s prijatelji ali ne gre z družino na izlet, ker bi raje bil na telefonu."

Obravnava v ambulanti Logout je za tiste, ki jo potrebujejo, brezplačna, saj je financirana iz javnih sredstev. Trenutno so prisotni na petih različnih lokacijah – v Ljubljani, Celju, Izoli, Radovljici in Radečah. Veliko so tudi po terenu, kjer izvajajo različne delavnice na to temo. Pomoč (zase ali za svojega otroka) lahko poiščete neposredno prek njihovih kontaktnih obrazcev oziroma telefonskih številk, včasih se zgodi tudi, da uporabnika k njim napoti osebni zdravnik.