V 23 letih daroval že skoraj 38 litrov krvi. 'Darovanje krvi je zame kot hobi'

Darovati kri za drugega je ena od najplemenitejših oblik pomoči človeku. V Sloveniji v povprečju vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, kar pomeni, da pri nas v povprečju potrebujemo okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan. S takšnim številom lahko zagotovimo potrebno količino krvi v zdravstvene namene. Slovenija se sicer s številom krvodajalcev uvršča v evropsko povprečje, kar nam zagotavlja, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. Razmerje med krvodajalci glede spola je sledeče: 34 odstotkov je žensk, 66 pa moških.

V bazi krvodajalcev (https://www.ztm.si/vpisi-se-v-bazo-krvodajalcev/) je okoli 110.000 ljudi, od tega jih kri letno daruje približno 62.000, in sicer okoli 60 odstotkov enkrat letno, 28 odstotkov dvakrat letno ter 10 odstotkov trikrat letno. Le dva odstotka je krvodajalcev, ki kri darujejo štirikrat na leto, kar je maksimalno število, saj morajo med posameznim odvzemom miniti vsaj trije meseci.

Krvodajalstvo vzel kot neke vrste hobi

Eden od teh je tudi Davorin Kobetič, sodelavec in vodja produkcijske grafike na POP TV. Je dolgoletni oziroma redni krvodajalec, saj je kri v 23 letih daroval že 84-krat, kar pomeni, da je daroval že skoraj 38 litrov krvi. Prvič se je na krvodajalsko akcijo podal pri 25 letih. "Prijatelj mi je rekel, da gre darovat kri, jaz pa nisem imel nobenega drugega dela, zato sem si rekel, zakaj pa ne in sem šel z njim ter prvič daroval kri. Videl sem, da je to čisto kul in tako sem postal redni darovalec. V bistvu je to sedaj neke vrste hobi," pripoveduje Kobetič.

"Zdaj hodim na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani na redni bazi. Ko so trije meseci mimo, kar odidem tja. V bistvu me sploh ni treba klicati. To naredim kar nekako sproti, skočim na zavod in se vrnem nazaj k vsakodnevnim opravkom," pravi Kobetič, ki ima s postopkom darovanja krvi same pozitivne izkušnje. "Nikoli nisem imel težav. Na zavodu je izredno prijazno osebje, dobesedno te nosijo po rokah. Res super izkušnja."

'Vsak od nas je lahko enkrat v situaciji, ko bo kri potreboval'

Pomena krvodajalstva se močno zaveda. "Veliko ljudi ti reče, zakaj sploh daruješ, saj veš, da to kri potem prodajo. Mislim si, četudi jo res prodajo in če je nekomu drugemu pomagalo, čeprav je plačal za to kri, dejstvo je, da je vsak od nas lahko enkrat v situaciji, ko bo kri potreboval. Večkrat pomislim, da se tudi meni lahko kaj zgodi in bom takšno pomoč potreboval. Zasledil sem, da je za operacijo jeter potrebnih do 10 litrov krvi, kar pomeni okoli 20 in več krvodajalcev za eno samo operacijo. To dejansko pomeni pridobiti veliko krvodajalcev dan za dnem, 365 dni na leto."

Kobetič, ki ima krvno skupino B RhD-, ki je druga najredkejša krvna skupina, zaenkrat daruje samo polno kri, za posebne odvzeme, kot je afereza, s katero zbirajo plazmo ali celice, se ne zanima, v glavnem zato, ker je postopek dolgotrajnejši.

'Z letaki v nabiralnikih ne bomo povečali baze krvodajalcev'

Na vprašanje, kako vidi promocijo krvodajalstva med mladimi, Kobetič odgovarja: "Mislim, da bi morali iti ena na ena. Z letaki v nabiralnikih ne bomo povečali baze krvodajalcev, potreben je človeški faktor. Imam hčerko, ki bi že lahko darovala kri in prepričan sem, da če bi ji omenil, da gre z menoj, bi šla. Vidi, da sam redno darujem kri in da to ne prinese nobenih težav. Lastna izkušnja je ključna. Z mano je šlo na krvodajalske akcije skozi vsa ta leta že veliko ljudi. Vsakemu rečem, če te je strah igle, potem ne hodi na krvodajalske akcije. Ni smiselno, da greš z glavo skozi zid. Če imaš odpor, potem pozabi. So pa ljudje, ki gredo in si rečejo, zakaj pa ne. To se je zgodilo tudi meni."

Nekaterim krvodajalcem lahko kri zaradi nizke vrednosti hemoglobina zavrnejo. So pa še druge omejitve, ki vplivajo na to, ali boste sploh lahko darovali kri. Tako obstajajo območja, ki so bolj tvegana, in če ste jih v zadnjem obdobju obiskali, se lahko zgodi, da ne boste mogli darovati krvi. Kobetiča na zavodu še nikoli niso zavrnili. Se je pa ob zadnjem odvzemu krvi srečal z zdravnico, ki je zastrigla z ušesi, ko je videla, da je bil pred kratkim v Trstu. Sledila so vprašanja, kje in koliko časa se je tam zadrževal, kaj vse je tam počel. Šele po podrobnem razgovoru mu je zdravnica pojasnila, da so problem ošpice, ki so jih zaznali v Trstu.

Na vprašanje, ali bi bilo smiselno plačevati krvodajalcem za kri, pa odgovarja: "Jaz absolutno ne bi hotel prodati svoje krvi. Vem, da nekateri Slovenci hodijo v tujino prodajat svojo kri, jaz tega zagotovo ne bi naredil. Za noben denar. Če nekdo mojo kri proda naprej, kot se često pri nas kuje zarote, s tem nimam težav, da pa bi meni nekdo dal v denarnico denar v zameno za to, da darujem kri, sem absolutno proti."