Poslanska večina je konec marca namreč zavrnila vladni predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, za katerega pripravo sta vlada in parlament po odločbi ustavnega sodišča imela eno leto časa.
Aprila sprejeto novelo zakona, katere vsebina je bila identična vladni noveli, so vložili trije poslanci SLS - Janez Podobnik, Franci Rokavec in Janez Kramberger. Vendar pa je del koalicije (LDS, ZLSD in DeSUS) z izglasovanjem dopolnila uveljavil drugačne rešitve glede vrstnega reda prednostnih upravičencev tako pri nakupu kot tudi pri zakupu kmetijskih zemljišč, kot jih je predlagala SLS. Čeprav je bila koalicija glede tega vprašanja tudi na izredni seji še naprej na različnih bregovih, pa je DZ novelo sprejel.
Poslanke in poslanci so s 46 glasovi proti 20 podprli dopolnilo treh koalicijskih poslanskih skupin LDS, ZLSD in DeSUS, v skladu s katerim so glede predkupne pravice za nakup kmetijskih zemljišč gospodarski subjekti izenačeni s kmeti-zakupniki. Predkupni upravičenci pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije so tako solastnik na prvem mestu, sledijo kmet-mejaš, zakupnik zemljišča, drug kmet, kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik ter sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ob enakih pogojih pa se med kmeti, ki so uvrščeni na isto mesto, pravica do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, kmet, ki zemljišče obdeluje sam, ter nato kmet, ki ga določi prodajalec.
Tudi glede vrstnega reda prednostne pravice upravičencev pri zakupu kmetijskih zemljišč je DZ podprl rešitev, ki so jo predlagale LDS, ZLSD in DeSUS, in sicer z 39 glasovi proti 23. Po sprejetih rešitvah imajo pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije prednostno pravico naslednji upravičenci: zakupnik na prvem mestu, sledi zakupnik-mejaš, drug kmet ali kmetijska organizacija oz. samostojni podjetnik. Ob enakih pogojih pa ima med prednostnimi upravičenci prednostno pravico do zakupa tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, prihodki oz. sredstva iz te dejavnosti pa poglavitni finančni vir preživljanja ali poslovanja.
S sprejetjem teh dveh dopolnil v zakonskih rešitvah tudi ne bo zemljiškega maksimuma, kot so ga želeli določiti predlagatelji zakonske novele. Sicer pa določbe novele natančneje urejajo tudi promet z zaščitenimi kmetijami, pogoje odobritve pravnega posla, vsebino prodajne ponudbe in prijave nanjo. Poleg tega zakon natančno opredeljuje posamezne predkupne upravičence in določa, da se postopki za odobritev pravnega posla, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo v skladu s tem zakonom.
