Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja za vse, ki vanj verujejo. Po evangelijskem izročilu je Jezus umrl v petek, še isti večer so ga tudi pokopali, ker je bila sobota strog dan počitka, v noči na nedeljo ob prvem jutranjem svitu pa je vstal od mrtvih. Zato se z velikim četrtkom v katoliški cerkvi začenja sveto tridnevje. Začetek velikega tedna sicer predstavlja cvetna nedelja, teden dni pred veliko nočjo. Priprave na praznik pa potekajo skozi 40-dnevni postni čas, ki se začne na pepelnično sredo in je namenjen premišljevanju o skrivnosti odrešenja.
Na veliki četrtek večer kristjani praznujejo postavitev dveh zakramentov, zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja v spomin na zadnjo večerjo, ko je z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge. Na veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujejo tudi za zakrament mašniškega posvečenja, ki ga škofje na Slovenskem običajno podeljujejo diakonom na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. Na veliki petek, ko se verni spominjajo Jezusove smrti na križu, edini dan v letu ni maše, temveč le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt, zato se ga imenuje tudi veliki petek gospodovega trpljenja. Ta dan je tudi strog post.
V okviru praznovanja velike sobote pa bodo čez dan potekale molitve ob božjem grobu, ki ga uredijo v cerkvah. Na ta dan se verni spominjajo mrtvega Jezusa ter prinesejo k blagoslovu velikonočne jedi (prekajeno meso, potico, pirhe, hren...), ki jih bodo zaužili na velikonočno jutro. Zvečer se začne velikonočna vigilija oz. bedenje, ki jo spremljajo posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to obnova krstnih obljub in krst katehumenov - odraslih, ki so se odločili za sprejem katoliške vere, nato pa sledi slovesna maša. Velikonočna nedelja se bo po cerkvah začela s slovesno procesijo in sveto mašo, nadaljevala pa z velikonočnim družinskim zajtrkom.
Velikonočno praznovanje pa se ne konča na velikonočno nedeljo, temveč vsaj v bogoslužnem pogledu traja ves teden. V okviru cerkvenega leta se velikonočni čas konča šele na binkošti, 50 dni po veliki noči. Štirideset dni po veliki noči pa v cerkvi obhajajo tudi Gospodov vnebohod.
