Čeprav imajo v dokumentu dogovorjene novosti v institucionalnem delovanju EU pravzaprav začasen značaj - EU je ravno v procesu dogovarjanj o nadaljnji institucionalni reformi - je pogodba, podpisana 26. februarja 2001, za evropsko integracijo ključna. Pred dvema letoma mukoma izpogajan dogovor o delitvi oblasti v 25-članski Evropski uniji Sloveniji namenja enega bruseljskega komisarja in sedem evroposlancev.
Zastopstvo prihodnjih članic v EU je opredeljeno v širitvenem protokolu. Po tem bo imela Slovenija v Evropskem parlamentu sedem poslancev, imela bo pravico do položaja evropskega komisarja, v svetu EU pa bo imela od skupaj 345 glasov štiri glasove. Pogodba opredeljuje zastopstvo novink v vseh institucijah EU: med drugim Sloveniji pripade sedem sedežev v ekonomsko-socialnem odboru, država bo imela sedem članov v odboru regij, enega člana Evropskega računskega sodišča in med drugim člana Sodišča evropskih skupnosti.
Pogodbo iz Nice so na Irskem potrjevali dvakrat
Pogodba glede na prvotne načrte stopa v veljavo z enomesečno zamudo - EU se je namreč zavezala, da bo institucionalno na širitev pripravljena s 1. januarjem 2003. Vendar pa se je na poti do dokončne potrditve dokumenta zapletlo, saj so ga na Irskem, v edini članici EU, v kateri so se državljani o pogodbi izrekali na referendumu, leta 2001 zavrnili, potrdili pa na ponovitvenem odločanju v 2002.
Irska je nato kot zadnja članica EU vse ratifikacijske procedure opravila decembra 2002, kar omogoča uveljavitev pogodbe s 1. februarjem 2003.
