2. novembra je praktično povsod po Sloveniji (ponekod so še občasne tehnične težave) zaživel e-recept, ki papirnate recepte nadomešča z elektronskimi. Gre za eno od storitev projekta eZdravje. Po tednu dni delovanja smo preverili, kako so e-recept sprejeli zdravniki in njihovi bolniki ter, kaj uvedba e-recepta pomeni za delo v lekarnah.
Že pred uvedbo se je veliko govorilo o tem, da bo uvedba elektronskega recepta prinesla veliko prednosti, med katerimi sta zagotovo večja preglednost in varnost predpisovanja zdravil. A se je le nekaj dni po modernizaciji v medijih pojavil plaz kritik, da je sistem počasen in da zdravnikom vzame preveč časa, ki bi ga sicer namenili bolnikom. Tako nekateri zdravniki opozarjajo, da za vnos vseh potrebnih podatkov potrebujejo več časa, kot so ga pred uvedbo e-recepta in da je program, kjer vnašajo podatke o zdravilih, nelogičen.
Problem ni v sistemu, pač pa v računalniški nepismenosti starejših zdravnikov
Mi smo poklicali v Zdravstveni dom v Novem mestu, da preverimo, kako so tam sprejeli e-recept in s katerimi težavami se tam srečujejo. Splošna zdravnica v Zdravstvenem domu Novo mesto Nežka Dular je prepričana, da je bil zadnji čas, da se e-recepti uvedejo. Po njenem mnenju ima sistem ogromno prednosti, tako za zdravnike kot bolnike. Glede težav, o katerih poročajo medijem nekateri zdravniki, pa meni, da gre za začetne težave in da je težava v zdravnikih, ki niso navajeni na računalnike in so imeli zaradi uvedbe e-recepta celo travme. "Problem je računalniška nepismenost zdravnikov, zlasti starejših," pravi Dularjeva. Tudi sama pravi, da je starejša zdravnica in da se je morala z računalniki najprej dobro seznaniti. V vso zadevo se je temeljito poglobila in se na prihod e-receptov pravočasno pripravila. "Ugotovila sem, da je delo na računalniku čudovita stvar," pravi in dodaja, da vnos e-recepta res vzame nekaj več časa, ampak zato, ker so to šele začetki. Z vsakim dnem gre hitreje, pravi Dularjeva, ki verjame, da bodo čez pol leta vsi rekli, da je to čudovita ideja. Trenutno za vnos več receptov porabi eno do dve minuti, si je pa bazo podatkov sama uredila, tako da vnos poteka hitreje in predvsem lažje. Prav tako je prednost sistema, da lahko zdravnik preveri, če je bolnik prevzel v lekarni predpisano zdravilo. "Vidi se skrb bolnika do zdravila," pravi Dularjeva. To po prejšnjem sistemu ni bilo možno, kar jim je dostikrat manjkalo, saj se je velikokrat zgodilo, da so bolnikom predpisali zdravilo, pa ga niso šli dvigniti v lekarno.
Da je prvi vtis pozitiven, pravi tudi zdravnik Mihael Demšar, ki je predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. "To je moj osebni vtis," pravi in dodaja, da ga je sistem močno razbremenil, zlasti pri tistih bolnikih, ki imajo veliko kronične terapije in jim mora predpisati več receptov. Je pa bil obveščen, da se nekateri zdravniki res pritožujejo, da imajo še vedno precej tehničnih težav pri vnosu receptov, v glavnem pa imajo težave starejši zdravniki, ki niso vešči z računalniki, pravi. "Žal je bilo premalo časa za vpeljavo in za izobraževanje," opozarja Demšar, ki upa, da bo pri vpeljavi e-napotnic več časa namenjenega izobraževanju in zato teh začetniških težav manj.
V lekarnah preobremenjeni, največ kritik leti na račun neurejene baze zdravil
Bolj kritični do sistema pa so v Lekarniški zbornici, kjer predsednik zbornice Milan Golub opozarja, da imajo njihovi zaposleni v lekarni po uvedbi e-recepta bistveno več dela, prav tako se je povečal čas izdajanja zdravila. Če pride v lekarno bolnik z natisnjenim seznamom zdravil, ki mu ga pripravi sestra v ordinaciji, potem lahko farmacevt že pred branjem kartice začne pripravljati zdravila. Tako, kot je to bilo pred uvedbo e-recepta. Drugače pa mora računalnik najprej prebrati kartico, kar traja nekaj časa, opozarja Golub, ki je najbolj kritičen do same baze zdravil. Ta je razlog za največ težav in dodatnega dela, ki ga imajo farmacevti. "V tej bazi zdravil je vpisanih več kot 3500 zdravil, na trgu pa jih je 1500, zato se pogosto zgodi, da zdravnik predpiše zdravilo, ki v bazi sicer obstaja, na trgu pa ga ni," pojasnjuje Golub. Zato mora farmacevt v vsakem od teh primerov poklicati zdravnika, ki je zdravilo predpisal in se z njim dogovoriti, kako naj predpisano zdravilo, ki ne obstaja, nadomesti. Upravljavca baze zdravil sta dva, pravi Golub. To sta ZZZS in Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, ki bi bazo morala že pred časom urediti. "Že več let jih opozarjamo na to težavo, a sta povsem neodzivni," še dodaja Golub, ki je prepričan, da bodo ob takšni obremenitvi dela potrebovali dodatne kadre.
V vmesnem obdobju ponekod še seznam zdravil na papirju
Ker je uvedba elektronskega recepta precej težav povzročila pri starejših bolnikih, so na ministrstvu za zdravje zdravstvenim domovom svetovali, da bolnikom v prehodnem obdobju natisnejo seznam zdravil, ki jim pripada in s katerim se nato odpravijo v lekarno po zdravila. Ta papir je v pomoč tako bolniku, kot farmacevtu. A tudi ta rešitev je naletela na kritike, češ, da se s tem vračamo nazaj k tiskanju na papir.
Država je za elektronsko rešitev, ki jo je izdelal konzorcij sedmih podjetij, odštela 2,1 milijona evrov. Vzdrževanje sistema, ki z decembrom prehaja na Nacionalni inštitut za javno zdravje, bo letno stalo okoli 300.000 evrov.
Izdajanje elektronskih receptov za zdaj velja le na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, medtem ko je predpisovanje samo elektronskih receptov pri predpisovanju zdravil na recept na sekundarni in terciarni ravni predvideno s februarjem prihodnje leto.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.