UV-indeks bo v naslednjih dneh zelo visok, sonce nas lahko opeče prej kot v 20 minutah

Od Sonca prihaja do Zemlje svetloba različnih valovnih dolžin. Sonce najmočneje seva v območju vidnega dela svetlobe, precej elektromagnetnega valovanja pride do nas v obliki infrardeče svetlobe z daljšo valovno dolžino, še najmanj je za nas škodljivega ultravijoličnega sevanja z najkrajšo valovno dolžino. UV-sevanje ima namreč največjo energijo, zaradi tega ker ima to valovanje najvišjo frekvenco.

Do tal pridejo v glavnem le UVA-žarki

Ultravijolično svetlobo delimo na UVA-, UVB- in UVC-žarke. Največjo energijo in s tem največjo nevarnost za organizme predstavljajo UVC-žarki, ki na srečo ne pridejo do površja Zemlje. Ustavijo jih atomi kisika v stratosferi, ki se nahaja od nekje 20 do 50 kilometrov nad površjem Zemlje. UVC-žarki povzročajo razpad dvoatomnih molekul kisika, ki se nato vežejo v triatomne molekule kisika oziroma v ozon. V stratosferi se ustavi še velika večina UVB-žarkov, za kar poskrbi prav ozon, ki je ključen za obstoj življenja na Zemlji. Majhen del teh škodljivih žarkov, ki povzročajo opekline kože, vseeno pride do tal. UVA-žarki večinoma nemoteno pridejo do tal, vendar za nas niso zelo nevarni, povzročajo namreč porjavelost in staranje kože.

Kaj je UV-indeks?

Z UV-indeksom merimo vpliv ultravijoličnega sevanja na organizme. V naših krajih indeks zavzema vrednosti med 0 in 10, spreminja se z letnimi časi ter časom v dnevu. Najvišji je junija in julija med 12. in 14. uro, močno pa je odvisen tudi od geografske širine in nadmorske višine.

Vrednost UV-indeksa 6 pomeni, da nam sonce povzroči opekline po 30 minutah izpostavljenosti brez zaščite. Vrednost 3 pomeni, da nezaščiteno kožo sonce opeče v 60 minutah, pri vrednosti 12 le v 15 minutah.

Kako se UV-indeks spreminja čez dan?

V tem delu leta UV-indeks ob jasnem vremenu po nižinah sredi dneva doseže vrednost okoli 10.

Ponoči je seveda vrednost indeksa 0, po sončnem vzhodu se začne počasi višati in ob 9. uri doseže vrednost 3. Potem indeks začne hitro naraščati, ob 11. uri znaša že skoraj osem in sonce nas lahko opeče v dobrih 20 minutah. Ob 13. uri, ko je sonce po poletnem času najvišje, ima vrednost 10 in sonce nas lahko opeče že prej kot v 20 minutah. Indeks popoldne hitro pada in ob 17. uri znaša le še 3.

V gorah je izpostavljenost precej večja

UV-indeks z nadmorsko višino narašča, saj je v hribih nad nami manj ozračja, ki zaustavlja ultravijolično sevanje. V teh dneh UV-indeks v gorah presega 10 in ob teh vrednostih je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro povsem izognemo. Odmerek prejetega sevanja dodatno poveča še odbita svetloba od skal, če pridemo na območje, prekrito s snegom, pa se lahko vrednost UV-indeksa celo podvoji, kar je zelo nevarno.