'Utrujena in izčrpana': zdravniki imajo vse manj časa za bolnika

Da je v slovenskem zdravstvu preveč birokracije, ki uničuje odnos med zdravnikom in njegovim pacientom, mnogi opozarjajo že več let. Da ima zdravnik vse manj časa za bolnika, ker se ukvarja z vse več birokracije, opozarjajo tudi pri Zdravniški zbornici Slovenije. Mladi zdravniki Slovenija pa opozarjajo, da so prisiljeni opravljati preglede kot po 'tekočem traku'. 

Na to je v svojem zapisu na družbenem omrežju Facebook opozorila tudi zdravnica Staška Kocjančič po napornem delovnem dnevu, ko je njeno ambulanto obiskalo "nekaj čez 100 ljudi": "Prihajali so zaradi smrkavih noskov, kašlja, depresije, pokazat izvide, eni tudi zaradi hujših težav. Ni me motilo, da so prišli. Niti me ni motilo, da je bila čakalnica nabito polna tako ljudi kot njihovih bacilov in virusov," pravi in dodaja, da ima svoj poklic rada, ga rada opravlja.

Svoje jeze tako ne stresa na bolnike, temveč na sistem, ki jo "sili, da se več niti ne morem sočutno nasmehniti bolnici, ki v solzah išče tolažbo pri meni. Pa ne za to, ker mi ni težko zanjo, ampak zato ker sem danes to storila tolikokrat, da več ne morem. Ne čutim več. Ne njihovega strahu, ne bolečine, ne nezadovoljstva, samo utrujenost."

In kje vidi največjo težavo? V vedno večji birokraciji in ukvarjanju s papirji: "In ko si lomim glavo, ali je bolniku XY bližja fizioterapija v Lendavi ali Radencih, ko razlagam gospe, ki je zaključila s kemoterapijo, da ji sedaj za kontrolo več ne pripada prevoz z reševalnim vozilom do Ljubljane, se sama sebi zdim totalno nekoristna. Kot da sprašujem blagajničarko, kdaj moram plačati zavarovanje za avto."

Dodaja, da ima zdravnik vedno manj časa za ljudi, ki "potrebujejo, da jih nekdo sliši, razume in pomaga. In to nam zdravnikom jemlje naš sistem".

Svoj zapis zaključi z besedami, da se kljub temu, da zvečer doma ne more spregovoriti niti besede, nasmehne svoji medicinski sestri in reče: "Jutri bo boljše. In srčno upam, da enkrat bo…do sedaj pa na žalost… saj veste sami."

'Ne le na periferiji, tudi v centru Ljubljane bo težko dobiti izbranega osebnega zdravnika'

Na Zdravniški zbornici Slovenije pravijo, da je dejstvo, "da podobni pozivi in klici na pomoč prihajajo iz cele Slovenije in jih lahko pogosto beremo v medijih. Prav tako je poveden podatek, da bo v začetku naslednjega leta odšlo iz ZD Ljubljana več kot pet zdravnikov. Torej ne le na periferiji, tudi v centru Ljubljane bo težko dobiti izbranega osebnega zdravnika." 

In dodajajo: "Čeprav vemo za prizadevanja ministrstva za zdravje, da bi naredil izboljšave na področju osnovnega zdravstva, pa pravih in odločnih korakov v tej smeri še nismo zaznali. Za začetek bi lahko ukinili naročilne knjige in omejili kreiranje vedno novih pravil s strani ZZZS."

Zdravniki postajajo delavci za tekočim trakom?

Mladi zdravniki Slovenije pravijo, da se "podobno kot kolegica v pismu, tudi mladi zdravniki v ambulantah primarne ravni borimo z zbirokratiziranimi postopki in neučinkovito elektronsko podporo: od predpisa zdravil, e-napotnic do preverjanja skladnosti  dela  s pogoji, ki jih postavlja zavarovalnica." 

Dodajajo, da čas za pregled bolnika izjemno skopo odmerjen in ne omogoča poglobljenega strokovnega dela z bolniki: "Tako smo prisiljeni namesto poglobljenega pogovora in temeljitega kliničnega pregleda, opraviti pregled 'po tekočem traku' in ob tem še zapleten, informacijsko neintuitiven elektronski predpis, kar od nas posredno zahteva zavarovalnica  in 60 čakajočih, bolnih tisti dan." 

Opozarjajo tudi na slabo delujoč elektronski sistem, ki  podaljša čas elektronskega predpisa: "Tako zaradi časovne stiske vedno bolj postajamo delavci za tekočim trakom. Bolj kot bolnik, je plačniku očitno pomembna dokumentacija in birokratski postopki, saj smo prav zaradi njih lahko kaznovani. Kakovostna obravnava, ki ni 'instant' in 'ekspresna', je očitno za plačnika manj pomembna." 

Kaj bo storilo ministrstvo?

Minister za zdravje Samo Fakin je danes na novinarski konferenci izpostavil prioritet za leto 2019. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko je spomnila, da so že v splošnem dogovoru za letošnje pogodbeno leto okrepili primarno zdravstveno dejavnost za 43 timov splošnih ambulant in deset timov otroškega in šolskega dispanzerja v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov. Prav tako so z aneksom 2 k splošnemu dogovoru dodali še devet timov splošnih ambulant oziroma ambulant družinske medicine.

Po napovedih Vračkove bodo v primarno zdravstveno raven v prihodnje usmerili več denarja, prav tako podpirajo povečanje števila razpisanih mest za specializacije iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, s čemer bi zagotovili ustrezno mrežo specialistov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

Fakin je tudi napovedal, da bodo diplomirane medicinske sestre v prihodnje v večji meri vključili v delo splošnih ambulant, kar bo dodatno razbremenilo zdravnike. Ob tem pa je spomnil, da obisk teh ambulant v zadnjih letih nekoliko upada.