Ustavno sodišče je začasno zadržalo prepoved javnih shodov

Ustavni sodniki so danes odločali o ustavnosti odloka o začasni omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2. 

In odločili, da začasno zadržijo izvajanje izvrševanja tretjega odstavka 4. člena odloka o začasni prepovedi vseh prireditev, shodov, slavij, praznovanj in porok. A le v delu, ki se nanaša na prepoved shodov. Ti so sicer do 18. aprila začasno še prepovedani, je odločilo sodišče. 

Vladi je obenem naložilo, da v sedmih dneh sprejme novo ureditev v primeru nadaljnjega omejevanja shodov. Ob tem pa mora vlada upoštevati dejstvo, da je pravica do zborovanja temeljna človekova pravica, oziroma upoštevati pomen shodov za delovanje demokratične države. "Shodov se v nadaljnje načeloma ne bo smelo urejati kot zasebna druženja, temveč bo treba pri tehtanju med škodljivimi posledicami upoštevati njihov večji ustavnopravni pomen". 

Vlada ima na voljo največ epidemioloških in varnostnih podatkov, s katerimi lahko uskladi možne škodljive posledice omejevanja shodov za demokratično družbeno ureditev z možnimi škodljivimi posledicami njihovega prekomernega dopuščanja za zdravje ljudi. Ustavni sodniki pri tem v obrazložitvi navajajo različne epidemiološke ukrepe, s katerimi bi se lahko preprečilo škodljive posledice za zdravje ljudi, kot so minimalna razdalja ter uporaba mask in razkuževalnih sredstev.

"S splošnim aktom, kot je odlok vlade, je za shode mogoče določiti podobne pogoje kot za kolektivno uresničevanje verske svobode, mogoče pa je tudi določiti maksimalno število udeležencev shoda," so zapisali v obrazložitvi. 

Sklep Ustavnega sodišča RS so v popoldanskih urah predali vladi, objavljen je že v Uradnem listu. 

Sklep ta trenutek še nima učinkov, ker bo zadržanje izvajanja te odločbe začelo veljati šele 18. aprila, je v oddaji 24UR ZVEČER dejal pravnik z Ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat. "Do takrat ima vlada možnost, da spremeni to ureditev, da prepoved shodov uredi na način, da bo politična dimenzija shodov, torej možnost izražanja svojih prepričanj, ki je povezano s shodi, kar je Ustavno sodišče posebej poudarilo, ohranjena." Primerljivo mora biti z uresničevanjem verske svobode, je še odločilo sodišče.

Nesporno je, da mora vlada tovrstne shode omogočiti, in da mora urediti ustrezno ravnotežje med ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni s pravico do izražanja svojega političnega prepričanja in s tem povezanimi shodi. "Po mojem mnenju to pomeni predvsem, da mora shode dovoliti, mora pa pozivati ljudi ves čas, da pri tem držijo razdaljo, nosijo maske." Gotovo je, da ne morejo biti shodi absolutno prepovedani, tako kot to velja za zasebna druženja, je še poudaril Pirnat.

"Vlada je pri vseh odlokih zasledovala varovanje zdravja ljudi. Glede na odločitev Ustavnega sodišča pa bo, tako kot vedno doslej, popravila odloke, tako da bodo v skladu z usmeritvami sodišča," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal predsednik NSi Matej Tonin. Da se bo vlada odločitvi prilagodila in jo spoštovala, je poudaril tudi predsednik SMC Zdravko Počivalšek.

Ali odločitev Ustavnega sodišča pomeni, da se je vlada pretrdo lotila omejevanja pravic? "Marsikateri ukrepi nam niso bili všeč, so morda trdi, ampak  vsi so namenjeni temu, da čim več naših državljanov preživi, in da naš zdravstveni sistem ne počepne," odgovarja Tonin. "Po ocenah Ustavnega sodišča se zdi, da so za njih nekateri ukrepi preveč rigorozni. Zato se bo vlada usedla, zadeve preučila in v skladu z usmeritvami sodišča tudi ukrepala."

Vlada je sicer tudi po 11-dnevnem zaprtju države v začetku meseca ohranila splošno prepoved prireditev, shodov, slavij, praznovanj in porok.

Ustavno sodišče je sicer danes ugotovilo tudi, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski ni v neskladju z ustavo. Levica je namreč skupaj s SD-jem vložila več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, koalicija je nato potrdila sklep o njegovi nedopustnosti. Opozicija se je zaradi tega obrnila na ustavno sodišče z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa, pri čemer pa je bila neuspešna. 

​​​​​​​