Zadnji interventni protikoronski zakon (PKP 10) je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda.
Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Evelin Vesenjak in Peter Majcen. Dvomijo namreč, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakor koli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija covida-19. Prav tako po njihovi oceni pri spreminjanju plačne lestvice ustava preprečuje oziroma ne omogoča prepovedi referenduma, kot je DZ sprejel sklep PKP 10.
Zahteva za presojo ustavnosti je bila zato primarno utemeljena na določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki v takšnih primerih, ko je državljanom odvzeta pravica do referenduma, omogoča presojo skladnosti zakona oziroma posameznih zakonskih določb z ustavo.
Ustavno sodišče ocenjuje, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice.
Izpodbijana zakonska določba bi po mnenju ustavnih sodnikov omogočila izdajo novih odločb o plačah oziroma sklenitev aneksov k pogodbam o zaposlitvi, ki bi bili sklenjeni v skladu z zakonodajo, veljavno v tistem času, torej spornim členom in kolektivno pogodbo. Če bi člen ustavno sodišče kasneje razveljavilo, za nazaj ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, s tem pa bi prišlo do nepovratnega oškodovanja javnih sredstev.
"Poleg tega bi bila v opisanem primeru onemogočena pravica volivcev do referenduma. Če bi namreč DZ kasneje sprejel zakon z enako vsebino in bi bil o njem razpisan referendum, bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo lahko že vsaj deloma izvršeno," so še zapisali ustavni sodniki. Po drugi strani pa zadržanje izvrševanja spornega člena pomeni le, da tudi za zdravnike in zobozdravnike enako kot za vse druge javne uslužbence velja omejitev 57. plačnega razreda kot najvišjega, ki ga je mogoče doseči.
Zakonodajalec ima tudi po oceni ustavnega sodišča kljub zadržanju izvrševanja člena možnost, da tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19, finančno enako kot doslej pomaga z dodatki in s tem vsaj začasno zaustavi morebitne odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema.
Do odločitve sodišča sicer prihaja sredi pogajanj vlade in reprezentativnih sindikatov o višjih plačah ravno na podlagi sporne določbe. Sklep je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji.
Odzval se je tudi minister za zdravje Janez Poklukar in dejal, da je treba odločitve sodišč treba spoštovati, tudi če nam vedno niso po godu. Ob tem meni, da bodo našli rešitev tako za zdravnike kot medicinske sestre. Nnapovedal je, da bodo v naslednjih dneh z vsemi, ki ta trenutek omogočajo, da zdravstvo nudi zdravljenje vsem državljanom, delali nadaljnje korake.
Po njegovih besedah lahko v zadnjem času spremljamo razpravo, da ima enotni plačni sistem še zelo malo skupnega z besedo enotni. "Verjetno bo treba globalno pretresti, kaj v javnem sektorju sploh želimo in kako naprej. Je pa vprašanje, kaj lahko v času pred volitvami sploh še naredimo," je dodal v izjavi za medije.
Kot je znano, je sporazum o dvigu plač zdravnikom na noge spravil ostale sindikate v javnem sektorju. Ti zdaj zahtevajo enako obravnavo, torej da bi se vsem zaposlenim v javnem sektorju dvignile plače za šest razredov. To zahtevo so v sredo predali ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku, ki je opozoril, da bi takšen dvig plač za 188.000 zaposlenih v javnem sektorju pomenil 1,5 milijarde evrov na leto, kar se ne sklada z izhodiščem, ki ga je vlada dala za vzdržnost javnih financ.
Čeprav je minil že več kot en teden, vlada z zdravniškim sindikatom sporazuma še ni podpisala. Po naših informacijah se je zapletlo pri razumevanju, kaj pomeni začasnost ukrepov, ki so jih izpogajali – torej ali bodo vse določbe, ki zdravnikom in zobozdravnikom prinašajo višje plače, veljale le v letošnjem letu ali bodo trajne.
