Zadeva Kangler: Ustavno sodišče zaustavilo parlamentarno preiskavo zoper sodnike

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zahteval Sodni svet, začasno zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler v delu, ki se nanaša na sodnike. "Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov," so zapisali v sporočilu za javnost. 

Sklep je sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu – proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje. Medtem sta sodnika Špelca Mežnar in Marko Šorli napovedala pritrdilni ločeni mnenji. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča bo tako zadržana preiskava komisije "za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona" Franca Kanglerja. Celotno zadevo bo Ustavno sodišče obravnavalo prednostno. 

Sodni svet je oceno ustavnosti zahteval, saj naj Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi ne bi vsebovala "ustreznih zakonskih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, zlasti z vidika posega v neodvisnost sodstva". Prav tako je predlagal, da sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje preiskave, saj "posledic posega zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva ne bi bilo mogoče odpraviti, če bi se izkazalo, da je ta protiustaven". In dodali – delovanje parlamentarne komisije, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost nosilcev sodne veje oblasti naj bi imela neprimerljivo težje in bolj nepopravljive posledice kot začasno zadržanje preiskave. 

Ustavno sodišče pa je v današnji odločitvi med drugim zapisalo, da bi v primeru, da se omenjeni zakon in poslovnik res ne vsebujeta ustreznih mehanizmov, to povzročilo "težko popravljive škodljive posledice", saj preiskava, ki ugotavlja politično odgovornost sodnikov v konkretnih primerih "trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva". 

Te posledice pa je – tako Ustavno sodišče – mogoče preprečiti z začasno ustavitvijo preiskave do končne odločitve. 

Mnenje o predlogu je posredovala tudi vlada – in zapisala, da preiskava "ne upošteva načela delitve oblasti" ter je "ustavno sporna", saj posega v neodvisnost sodstva in samostojnost državnega tožilstva. 

Komisija nadaljuje delo, v ponedeljek nova zaslišanja 

Predsednik preiskovalne komisije DZ v zadevi Kangler Žan Mahnič napoveduje upoštevanje odločitve ustavnega sodišča, ki je začasno zaustavilo preiskavo komisije v delu, ki se nanaša na sodnike. Za zdaj so glede tega zahtevali le dokumentacijo. Sicer komisija po Mahničevih besedah nadaljuje zastavljeno delo, v ponedeljek bodo zaslišanja.

Za zdaj odločitev pomeni, da komisija ne bo dobila dokumentacije, ki jo je zahtevala od okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru ter Vrhovnega sodišča RS, je v odzivu na novinarski konferenci povedal Mahnič. V skladu z odločitvijo sodišča ne morejo zaslišati posameznikov v funkciji sodnika. Tako denimo tudi Janeza Žirovnika, ki pa ga lahko po Mahničevem prepričanju zaslišijo "kot nekdanjega pripadnika SDV ali kot nekdanjega namestnika direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije".

Mahnič je spomnil, da za zdaj na zaslišanje niti niso vabili nobenega posameznika zaradi funkcije sodnika in tako z nadaljevanjem dela po njegovem mnenju v ničemer ne kršijo sklepa ustavnega sodišča. Dodal je, da "za razliko od koalicijskih strank on sodbe upošteva".

Kangler je v izjavi za STA ob današnji odločitvi ustavnega sodišča ocenil, da "so tožilci zdaj končno videli, da niso sodna veja oblasti".

Odločitev ustavnega sodišča za večino strank pričakovana

Odločitev, ki jo je sprejelo ustavno sodišče glede začasnega zadržanja parlamentarne preiskave v zadevi Kangler, je po mnenju večine strank pričakovana. Nekateri odločitev pozdravljajo, slišati pa je tudi ostre tone zaradi dopustitve imenovanja preiskovalne komisije, češ, da gre za poseganje zakonodajne veje oblasti v sodno. 

V preiskovalni komisiji sodelujejo le poslanci SDS, SNS in NSi, medtem ko druge stranke svojih članov niso predlagale. 

Spomnimo 

Preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. Junija letos je DZ na zahtevo državnega sveta preiskavo tudi odredil.

V začetku tedna je bil pred komisijo, ki jo sicer sestavljajo zgolj poslanci SDS in NSi, zaslišan sam Kangler, ki je govoril o domnevnih podtikavanjih, lažnih obtožbah in zrežiranih preiskavah. Komisija je zatem predlagala nadzor na Policijski upravi Maribor,  nakar se je odzvalo Vrhovno državno tožilstvo, ki pa "nasprotuje izjavam predsednika parlamentarne komisije Mahniča, da parlamentarna preiskava ne posega v načelo delitve oblasti in da tožilstvo ni del sodne oblasti".

Medtem sta tako Protikorupcijska komisija kot Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozorili, da bi lahko preiskava pomenila neposredni pritisk politike na delo in delovanje neodvisne sodne veje oblasti.