Ustavno sodišče je končno odločilo o pritožbi koalicije Za otroke gre zoper sklep državnega zbora, s katerim je ta prepovedal referendum o noveli zakona o zakonski zvezi (ZZZDR-D), ki sicer popolnoma izenačuje pravice istospolnih in raznospolnih parov. Ustavno sodišče je odločilo, da se razveljavi sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma.
Tesna odločitev: 5 za razveljavitev, 4 sodnice proti
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v sestavi Miroslav Mozetič, Mitja Deisinger, Dunja Jadek Pensa, Marta Klampfer, Etelka Korpič Horvat, Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Jadek Pensa, Korpič – Horvat, Pogačar in Sovdat.
Kot so sporočili z Ustavnega sodišča, v tej zadevi sodišče ni presojalo ustavne skladnosti (še) veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prav tako tudi ne ustavne skladnosti zakona, o katerem naj bi se izvedel zakonodajni referendum. Ustavno sodišče je v tem postopku razsojalo samo o sporu med Državnim zborom in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum dopusten.
Presojali, ali je to zakon, s katerim je zakonodajalec odpravil protiustavnost na področju človekovih pravic
Glede na spremenjeno ustavno ureditev zakonodajnega referenduma, zlasti njegovih omejitev v drugem odstavku 90. člena ustave, je sodišče moralo presoditi, ali gre za položaj iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave, torej ali je ZZZDR-D zakon, s katerim je zakonodajalec odpravil protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem se je kot ključno postavilo vprašanje, na kakšno protiustavnost se ta določba ustave nanaša oziroma, kdo je tisti, ki lahko to protiustavnost ugotovi.
V sistemu delitve oblasti (in na podlagi prvega odstavka 160. člena ustave) je sodišče tisto, ki mu je zaupano dokončno in avtoritativno ugotavljanje protiustavnosti in zakonitosti predpisov drugih vej oblasti. Zato je besedilo četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave, ki govori o odpravi protiustavnosti, treba razumeti tako, da referenduma ni dopustno razpisati le o zakonih, ki odpravljajo tisto protiustavnost, ki jo je predhodno v svojih odločbah že ugotovilo ustavno sodišče. Kot pojasnjujejo, to seveda ne pomeni, da Državni zbor ne sme po lastni presoji spreminjati zakonskih ureditev, za katere oceni, da niso v skladu z ustavo. Pri opravljanju zakonodajne funkcije je vezan le na ustavo in v tem okviru sam presoja, katere zadeve bo uredil z zakonom in kako. Vendar pa obstoj zakonodajnega referenduma nujno pomeni, da predstavniško telo ni izključni zakonodajalec, ampak je to tudi ljudstvo.
Ustavno sodišče je presodilo, da zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, katerega predmet urejanja je opredelitev zakonske zveze, ni zakon, pri katerem bi šlo za pravni položaj iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave. Zato je izpodbijani sklep Državnega zbora, s katerim je ta zavrnil razpis zakonodajnega referenduma, razveljavilo.
DZ je 3. marca sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov, vendar pa zaradi začetka postopka za razpis referenduma s strani civilne iniciative Za otroke gre ni začela veljati. DZ je 26. marca zavrnil razpis referenduma o noveli z utemeljitvijo, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Koalicija Za otroke gre je nato vložila ustavno pritožbo zoper sklep DZ. V njej so predlagali odpravo sklepa in dopustitev referenduma.
Koalicija za otroke gre: Ustavno sodišče odločilo v prid ljudi in ne elite
V Koaliciji za otroke gre so z odločitvijo ustavnega sodišča, da dovoli izvedbo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, zadovoljni. Kot je v izjavi za medije dejala Metka Zevnik iz koalicije, je ustavno sodišče odločilo "v prid ljudi in ne elite" in dopustilo odločanje ljudstva o tem, ali naj zakonska zveza obstane takšna kot doslej.
Zevnikova je ob tem napovedala, da bodo podpise zbirali še naprej, kljub temu da bi že doslej zbrani zadoščali za razpis referenduma. Zato vabijo vse, ki bi ga želeli oddati, naj potem, ko bo predsednik DZ Milan Brglez razglasil referendum, stopijo na upravne enote. Kot je povedala Zevnikova, so koaliciji namreč mnogi sporočali, da bi želeli še oddati podpis, zdaj pa bodo imeli za to priložnost.
V koaliciji so zlasti zadovoljni, da bodo ljudje lahko spregovorili, je poudarila Zevnikova. DZ je namreč z 51 glasovi odločil, da ljudje nimajo pravice izraziti svojega mnenja, ustavno sodišče pa pravi, da ljudje ta glas morajo imeti. "In mi tu zastopamo ljudi," je dejala.
V kampanji bodo šli "od človeka do človeka, od občine do občine" in ljudi povabili k referendumu. Da bi izglasovali zavrnitev zakona, je namreč po njenem izračunu potrebnih najmanj 345.000 glasov.
SDS: Široka mavrična koalicija je dobila klofuto ustavnega sodišča
V SDS so zadovoljni. Poslanka SDS Jelka Godec je dejala, da je s tem široka mavrična koalicija dobila klofuto ustavnega sodišča. Spomnila je, da so v SDS že prej poudarjali, da zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni protiustaven ter da zakonska zveza in posvojitev otrok ni človekova pravica.
Po njenem mnenju je z odločitvijo ustavnega sodišča tudi vladna koalicija ponovno dobila nepriznanje za to, kar sprejema v DZ. V SDS bodo sedaj naredili vse, da se bo volja ljudstva izrazila na referendumu.
Odziv NSi: odločitev sodišča je bila pričakovana
"Odločitev ustavnega sodišča, da dovoli izvedbo referenduma o noveli ZZZDR-D, je bila pričakovana. Na ta način bomo imeli državljanke in državljani možnost, da izrazimo svoje nestrinjanje z odločitvijo državnega zbora, ki je sprejel zakon brez sodelovanja javnosti in po skrajšanem postopku. Zakon je namreč temeljito posegel in spremenil samo opredelitev zakonske zveze in posledično odprl možnost posvojitve otrok istospolnim skupnostim," so zapisali v NSi in dodali, da skladno s temeljnim programom stranke NSi nasprotuje možnosti, da bi istospolne partnerske skupnosti posvajale otroke. "Državljane in državljanke pozivamo, da se referenduma udeležijo. Zakonska zveza med možem in ženo je zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družine."
V AI obžalujejo odločitev ustavnega sodišča
V Amnesty International Slovenije obžalujejo, da se je z odločitvijo ustavnega sodišča odložila izenačitev pravic istospolno usmerjenih parov z raznospolnimi z vidika zakonske zveze in družinskih razmerij. "Ljubezen ne diskriminira - in diskriminirati ne bi smeli niti zakoni," so ob tem pojasnili. Po njihovih navedbah odrekanje enakopravnega civilnega priznanja istospolnih razmerij številnim preprečuje uživanje vrste drugih pravic. Poleg tega pa "istospolna razmerja stigmatizira na način, ki lahko podžiga diskriminacijo in druge zlorabe človekovih pravic ljudi na podlagi njihove spolne usmeritve ali spolne identitete".
Nussdorferjeva: Težko je, ko o manjšini odloča večina
V odzivu na odločitev je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer dejala, da pri varuhu vedno spoštujejo odločitev ustavnega sodišča ne glede na to, kakšna je. Menijo pa, da je težko, ko o manjšini odloča večina. Pri varuhu sicer po besedah Nussdorferjeve menijo, da je bila novela dobra in da si vsi ljudje zaslužijo spoštovanje, ne glede na razlike.
ZL: Odločitev sprejeta na trhlih temeljih
V ZL ocenjujejo, da je bila odločitev ustavnega sodišča sprejeta na trhlih temeljih. O tem priča tako dejstvo, da je bila odločitev sprejeta s preglasovanjem, kot tudi to, da ustavno sodišče o tem vprašanju ni odločalo vsebinsko, meni poslanec ZL Matej T. Vatovec. "Danes smo soočeni z nenavadno situacijo," je ocenil Vatovec. Ustavno sodišče je že dvakrat namreč ugotovilo protiustavnost zakonodaje in diskriminacijo istospolnih v slovenskem pravnem redu, obenem pa že dvakrat dovolilo referendum o predlogih, ki "ohranjanjo to diskriminacijo," je opozoril.
SD: Človekove pravice bodo postale igrice za politične stranke
V odzivu na odločitev sodišča so Socialni demokrati zapisali, da so izjemno razočarani nad današnjo odločitvijo sodišča, ki je s tesno večino odločilo proceduralno, ne pa o vsebini zakona, ter s tem dopustilo referendum o zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih. "Po našem prepričanju je takšna odločitev US odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako. Socialni demokrati trdno zastopamo stališče, da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice. Žal v SD ob napovedi novega referenduma o pravicah manjšine ne vidimo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic."
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je "razočaran in žalosten, da bodo človekove pravice zaradi odločitve ustavnega sodišča zopet postale igrice za politične stranke". Kot je dejal, je vendarle mislil, da Slovenija spada v družbe, ki so malo bolj napredne.
