Krkovič in Črnkovič močno razočarana nad odločitvijo ustavnih sodnikov

Ustavni sodniki so zavrnili predlog Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria, so sporočili z ustavnega sodišča. Obsojena tako ostajata na prestajanju 22-mesečne zaporne kazni na Dobu.

V primeru Črnkoviča je odločalo osem sodnikov, za zavrnitev zadržanja je glasovalo pet sodnikov: Miroslav Mozetič, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat. Trije - Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Marta Klampfer - so bili proti. Ločeni odklonilni mnenji sta napisala Deisinger in Klampferjeva.

Deisinger in Petrič sta bila proti zavrnitvi zadržanja tudi v Krkovičevem primeru, Klampferjeva ni glasovala. Ostali so glasovali za zavrnitev. Sodnik Jan Zobec se je iz obeh odločanj izločil.

Ustavni sodniki so v danes objavljenih odločbah zapisali, da lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ko pritožbo sprejme v obravnavo. Za to se odloči, če bi z izvrševanjem tega akta, v tem primeru sodbe, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo zaradi izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe. Krkovič in Črnkovič pa težko popravljivih škodljivih posledic v opisanem pogledu ne navajata, ugotavljajo sodniki.

Krkovičeva in Črnkovičeva ustavna pritožba po mnenju ustavnih sodnikov tudi ne izkazuje očitne kršitve človekovih pravic, ki bi jih ugotovili že ob sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. Prav tako ne omogoča stališča, da je šlo v njunem primeru za arbitraren ali samovoljni poseg v osebno svobodo, zaradi česar bi zadržali izvrševanje izpodbijanih sodb.

V primeru Janeza Janše so kot posebno okoliščino, ki je odločujoče vplivala na presojo možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, šteli njegov poslanski mandat. Kot mogoče težko popravljive škodljive posledice pa je štelo posledice, ki bi lahko v luči Janševega mandata v delovanju parlamenta in oblasti kot celote, nastale, če bi se ustavna pritožba izkazala za utemeljeno.

Krkovičev zagovornik Jože Hribernik zavrnitev predloga za zadržanje izvrševanja sodbe konkretneje ne komentira, povedal je le, da odločitev sodnikov sprejemajo kot dejstvo. Zadovoljen je, da so ustavni sodniki zadevo soglasno sprejeli v nadaljnjo vsebinsko obravnavo, zato s stranko še naprej pričakujeta, da bodo ustavni sodniki ugotovili kršitve človekovih pravic. Opozoril je tudi na odklonilni ločeni mnenji ustavnih sodnikov Petriča in Deisingerja.

Krkovič: Pričakujem, da se bo z menoj postopalo enako kot z Janšo

Na odločitev ustavnih sodnikov sta se za 24UR odzvala tudi oba zapornika. Krkovič, ki o odločitvi sicer uradno še ni bil obveščen, je dejal, da pričakuje, da se bo z njima postopalo enako kot z Janšo. "Če se ne bo, bom ob tem seveda razočaran. Verjel sem, da je vsaj ustavno sodišče organ, ki mu lahko zaupamo, saj deluje nepristransko in strokovno," je povedal Krkovič.

Črnkovič: Dovolj imam te države in sodišč

Svojega ogorčenja nad odločitvijo pa ni mogel skriti niti Črnkovič: "Verjel sem, da je ustavno sodišče branik pravice in poštenja. Če se ne more poenotiti in enoglasno odločiti, kaj je zakon in kaj je pošteno, potem je to sramota za vse Slovence. Dosti imam tega, te države in teh sodišč." Za 24UR je še povedal, da je prepričan, da bo rezultat enak tudi, ko bodo odločali o vsebini. "Če bi zaznali očitne kršitve ustave, bi me namreč že zdaj izpustili. Jaz bom ta zapor že preživel in prestal, vendar ne razumem stvari, ki se dogajajo v tej državi," je še dodal.

Mnenja ustavnih sodnikov

Ustavna sodnica Marta Klampfer se v odklonilnem ločenem mnenju ni strinjala z zavrnitvijo predloga o začasnem zadržanju sodbe Črnkoviču. Po njenem mnenju gre za povsem enak položaj kot pri Janši. Pri kršitvi načela zakonitosti v kazenskem postopku gre za tako očitno kršitev človekovih pravic, za katero je že na prvi pogled očitno, da bo vplivala na obstoj pravnomočne kazenske sodbe, je zapisala.

Tudi po mnenju Mitje Deisingerja so bili po sprejemu pritožb v obravnavo podani vsi pogoji, da ustavno sodišče začasno zadrži prestajanje kazni Črnkoviču in Krkoviču. V Krkovičevem primeru je pojasnil, da so sodišča izenačila zakonski znak "sprejema obljube" s "seznanitvijo", kar ni znak kaznivega dejanja, to pa pomeni očitno arbitrarno in samovoljno odločitev sodišč. Arbitrarnost in samovoljnost sodišč v Črnkovičevem primeru pa med drugim opaža s pritrjevanjem ugotovitvam v ustavnih pritožbah, da sodišča niso konkretizirala zakonskega znaka obljube nagrade.

Tudi Ernest Petrič je glasoval proti zavrnitvi predloga za zadržanje zaporne kazni Krkoviču. Kot meni, se presoja obrne v korist za začasno zadržanje kazni vedno, ko obstaja resna možnost, da bo ustavno sodišče ugotovilo kršitev človekovih pravic in da bo sodba razveljavljena. Tudi če bi se izkazalo, da je ustavna pritožba neutemeljena, pravnomočnost kazenske sodbe ne bi bila prizadeta, saj bi se izvrševanje začasno odložene zaporne kazni nadaljevalo.

Nasprotno pa v ločenem pritrdilnem mnenju ugotavlja Jadranka Sovdat. Po njenem mnenju v tem primeru ne gre za očitno samovoljen ali arbitraren poseg v osebno svobodo, tudi ne za izkazano očitno kršitev pravice iz ustave, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.