Kot so sporočili iz vlade, je Ustavno sodišče Republike Slovenije izdalo za zakonodajalca pomembno odločbo v zadevi začasnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki je bil sprejet v okviru interventne zakonodaje zaradi hudih poplav in plazov v avgustu 2023.
Pobudnice (banke in hranilnica) so vložile zahtevo za oceno ustavnosti členov, ki določajo davek na bilančno vsoto bank in hranilnic ter globe v primeru nepredložitve davčnega obračuna. Addiko Bank in Banka Sparkasse sta trdili, da uvedba davka pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom, neskladje z načelom zakonitosti, neskladje s pravico do zasebne lastnine ter neskladje s pravico do svobodne gospodarske pobude.
Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno in v obširni odločbi presodilo, da obravnavani členi niso v neskladju z ustavo.
"Zakonodajalec ima po mnenju ustavnega sodišča široko polje proste presoje pri določanju davčne ureditve in v to polje spada tudi izbira predmeta obdavčitve, ki zato ne more biti predmet presoje," so zapisali na Vladi.
Ustavno sodišče je pri ustavni presoji upoštevalo tudi sodno prakso Sodišča Evropske unije, iz katere izhaja, da je treba na davčnem področju zakonodajalcu priznati široko diskrecijsko pravico, saj mora ob sprejetju določenega davčnega ukrepa sprejemati politične, gospodarske in socialne odločitve ter prednostno razvrščati različne interese in izvesti kompleksne presoje.
Za odločitev o neskladnosti z ustavo je glasovalo šest ustavnih sodnikov – Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs. Proti sta bila dva – Rok Svetlič in Marko Šorli.
Vlada je uvedbo davka predlagala kot del ukrepov za zagotovitev sredstev po uničujoči ujmi v začetku avgusta lani. Velja za pet let, od 2024 do 2028, priliv iz naslova tega davka je prihodek namenskega proračunskega sklada. Banke in hranilnice morajo plačati 0,2 odstotka bilančne vsote v posameznem letu, pri čemer obveznost znaša največ 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.