Erjavec obžaluje, da se infrastrukturno ministrstvo ni sporazumelo s Kovačičem

Ustavno sodišče je objavilo odločitev, s katero je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče.

V koaliciji so se na to informacijo različno odzvali. "Nujno bi morali začeti z modernizacijo železnice in železniških koridorjev," je opozoril prvak DeSUS Karl Erjavec in dodal, da bo zaradi "tega nepotrebnega nesporazuma med Vilijem Kovačičem in infrastrukturnim ministrstvom" Slovenija zaradi zastarele proge Koper - Divača še bolj nekonkurenčna na področju transporta in logistike v primerjavi s sosednjimi državami.

Področje transporta je eno najbolj perspektivnih področij za gospodarski razvoj nase države, je še spomnil Erjavec in dodal, da kot predsednik DeSUS in kot zunanji minister obžaluje, "da izgubljamo prepotreben čas za modernizacijo železniških prog". Sicer pa v DeSUS menijo, da je treba spoštovati ustavno odločbo in počakati na končno odločitev vrhovnega sodišča.

Predsednik vlade Miro Cerar je napovedal, da bo vlada spoštovala odločitev vrhovnega sodišča. Za predsednika DZ Milana Brgleza pa je problematičen del sodbe ustavnega sodišča, s katerim slednje DZ jemlje pravico za razpis referenduma, ki jo ima po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Prvak SD Dejan Židan je pojasnil, da odločitve ustavnega sodišča še ni uspel pregledati in je zato ne more komentirati.

Od strank se je odzvala le še Levica. Po prepričanju poslanske skupine bo vlada odgovorna, če zakon o drugem tiru zaradi današnje odločitve ustavnega sodišča ne bo začel veljati in bo prišlo do zastoja projekta drugega tira. Spomnili so, da želi vlada že od začetka v projekt vključiti tuj kapital, ter posvarili, da je predvideni aranžma z Madžarsko škodljiv. Poleg tega je vlada njihovem mnenju projekt vodila netransparentno in je v predvolilno kampanjo poslala državna podjetja. Prav zato v Levici že od začetka kot alternativno rešitev predlagajo, da vlada izvede projekt brez udeležbe tujega kapitala, z lastnimi in evropskimi sredstvi ter ugodnimi posojili EIB. "Najmanj, kar Cerarjeva vlada lahko naredi, pa je, da projekta ne zavrže in s tem omogoči naslednji vladi, da ga začne izvajati še pred koncem letošnjega leta," so sklenili.

Vrhovno sodišče prioritetno o Kovačičevi pritožbi

Ustavno sodišče je sicer ob ugotovitvi neustavnosti delov referendumske zakonodaje vrhovnemu sodišču podalo tri možne odločitve pri obravnavi pritožbe Kovačiča zoper izid referenduma o zakonu o drugem tiru.

Vrhovno sodišče tako lahko po navodilu ustavnih sodnikov zavrne Kovačičevo pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja.

Sodišče lahko tudi ugodi Kovačičevi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi nov referendum, če ugotovi nepravilnosti v postopku, ki so ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po vročitvi odločitve vrhovnega sodišča bi morala DVK v dveh dneh določiti nov datum glasovanja, pri čemer bi morala glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo.

Tretja možnost je, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, katerih posledice je mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.

Ustavni sodniki so DZ še naložili, da mora ugotovljene protiustavnosti zakonov odpraviti v roku enega leta.

Vrhovni sodniki so danes sporočili, da po prejetju odločbe ustavnega sodišča prioritetno vodijo postopek, ki se nanaša na Kovačičevo pritožbo. Kot so pojasnili, časovne dinamike odločanja oz. roka nadaljnje odločitve v tej fazi ne morejo napovedati.

Odločitev vrhovnega sodišča je odvisna predvsem od dokaznega postopka 

Bruna Žuber z ljubljanske pravne fakultete poudarja, da bo odločitev vrhovnih sodnikov odvisna predvsem od dokaznega postopka. Kadar ustavno sodišče ugotovi, da je zakon v neskladju z ustavo, ga lahko razveljavi ali ugotovi njegovo protiustavnost, je pojasnila.

Spomnila je, da je ustavno sodišče določilo, da mora vrhovno sodišče zavrniti Kovačičevo pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku ali če ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja.
Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti, ki so ali bi mogle vplivati na izid glasovanja, mora pritožbi ugoditi in razveljaviti glasovanje ter odrediti novo glasovanje oziroma samo ugotoviti izid glasovanja, če se s tem nepravilnosti lahko odpravijo, je dodala.

"Samo dejstvo, da je vlada sodelovala v referendumski kampanji in zato namenila sredstva, ni v neskladju z ustavo, bo pa vrhovno sodišče moralo presoditi, ali je pri tem vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala," je dodala.

Za to, da bi razveljavilo referendumsko glasovanje, bi moralo vrhovno sodišče ugotoviti ne le, da je prišlo do določene nepravilnosti, temveč da je nepravilnost takšna, da bi lahko privedla do drugačnega končnega izida glasovanja, je še dejala Žuberjeva, ki je v doktorski disertaciji obravnavala ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma.

Kovačič pričakuje razveljavitev referenduma o zakonu o drugem tiru

Vili Kovačič, ki je s pritožbo zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu sprožil prvi tovrsten referendumski spor v Sloveniji, pozdravlja odločitev ustavnih sodnikov o referendumski zakonodaji. Edini logičen naslednji korak se mu zdi razveljavitev in ponoven razpis referenduma.

Vodja gibanja 'Davkoplačevalci se ne damo' Kovačič je pritožbo na vrhovno sodišče vložil dan po tem, ko je Državna volilna komisija (DVK) objavila končno poročilo o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru, ki so ga volivci na septembrskem referendumu podprli.

Vrhovno sodišče je pri obravnavi te pritožbe sklenilo, da se obrne na ustavno sodišče, kamor je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji. Ocenili so, da jim neustavne pravne praznine preprečujejo odločitev o pritožbi v referendumskem sporu.

Kovačič kot edini logičen razplet vidi razveljavitev referenduma in razpis novega. "Postopek ni bil legitimen, ker ni bilo enakih možnosti za obe strani. Referendum je bil evidentno nelegitimen in ne sme bili legalen," je za povedal Kovačič.

Kot je dodal, se zavzema, da bi bil nov referendum razpisan z letošnjimi državnozborskimi ali lokalnimi volitvami. Veseli ga, da so ustavni sodniki odločitev o neustavnosti zakonov sprejeli soglasno. Vrhovno sodišče si tako po Kovačičevem mnenju "ne sme vzeti pravice in povoziti odločitve ustavnih sodnikov".

Če se bo vrhovno sodišče odločilo, da zavrne Kovačičevo pritožbo, pa se namerava pobudnik referenduma pritožiti na Evropsko sodišče za človekove pravice.