Levica in SD sta namreč že po sprejetju zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od letos do leta 2026 novembra lani v DZ vložili dovolj podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Koalicijska večina je nato le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma.
Opozicija s prvopodpisanim koordinatorjem Levice Luko Mescem je nato na ustavno sodišče naslovila zahtevo za oceno ustavnosti tega sklepa.
Ustavno sodišče je zahtevo zavrglo zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev. Kot pojasnjujejo v odločbi, je ustavnosodno varstvo referenduma v primeru zakonov o nujnih ukrepih zagotovljeno z zahtevo za oceno ustavnosti zoper zakon, o katerem je DZ prepovedal referendum, ne pa zoper sklep o nedopustnosti referenduma.
Zato po njihovih navedbah niso izpolnjeni pogoji iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi za presojo ustavnega sodišča. Ker je ustavno sodišče zahtevo zavrglo, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je sklep DZ o nedopustnosti referenduma veljaven predpis.
Ustavni sodniki so omenjeni sklep sprejeli soglasno. Ustavno sodišče sicer odloča tudi o ustavnosti zakona samega, izvajanje zakona pa je do končne odločitve zadržalo.
Medtem je DZ aprila sprejel novelo zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna. Predstavniki Levice so v DZ nato vložili še 10.000 podpisov pod pobudo za referendum o tej noveli, ki po njihovem mnenju predstavlja obvod za nakupe orožja.
Kot že pri zakonu o investicijah v SV je državni zbor tudi za ta zakon sklenil, da referendum o njem ni dopusten, Levica pa je napovedala, da bo sklep izpodbijala na ustavnem sodišču.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.