Ustavno sodišče razveljavilo določbe o upokojevanju starejših delavcev

Na podlagi sporne določbe je lahko delodajalec iz poslovnega razloga delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa mu poslovnega razloga ni bilo treba utemeljevati, če je delavec izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev.

Predlagatelji so ocenili, da gre za poseg v pravico do nediskriminacijske obravnave na podlagi starosti, ukrep pa naj bi starejšim delavcem bi prekomerno omejeval dosedanje varstvo pred neupravičenimi enostranskimi odpovedmi delovnega razmerja, pravico do dostojnega dela, ekonomske samostojnosti in neodvisnosti ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. 

Zakonodajalcu so očitali, da ni preveril in izkazal, da zasledovanih ciljev ne bi bilo mogoče doseči z drugimi, ustreznejšimi in predvsem milejšimi ukrepi. Ocenili so tudi, da  je izpodbijana ureditev v neskladju s prepovedjo diskriminacije na podlagi gmotnega stanja in da socialna varnost ob upokojitvi ne more biti razlog za manj ugodno obravnavo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Šlo naj bi tudi za poseg v pravico do varstva pred posredno diskriminacijo za tisto skupino delavcev, ki zaradi osebnih okoliščin niso mogli doseči več kot 15 let zavarovalne dobe. Prav tako so menili, da bi izpodbijana ureditev delodajalcu omogočala, da starejšega delavca obravnava zgolj kot sredstvo ("strošek"), ki se ga lahko znebi kadar koli po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, kar pa posega tudi v pravico do osebnega dostojanstva delavcev. 

Ustavni sodniki so v svoji odločitvi med drugim zapisali, da mora za odpoved obstajati utemeljen razlog, povezan s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali z operativnimi potrebami konkretnega delodajalca, ki upravičuje odpoved. Če zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi teh vsebinskih zahtev ne izpolnjuje, potem v konkretnih primerih ne more biti utemeljen razlog za odpoved. "Navedbe zakonodajalca, da je izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine veljavni odpovedni razlog iz poslovnega razloga, ne da bi bilo treba konkretnemu delodajalcu odpoved utemeljiti, ker naj bi utemeljevanje odpovedi zanj pomenilo administrativno breme, ne izpolnjuje teh vsebinskih zahtev," pravijo.  "Izključitev obveznosti delodajalca, da utemelji poslovni razlog, pa delavce, pri katerih bi na podlagi izpodbijane ureditve prišlo do odpovedi, tudi prikrajša za ustrezno delovnopravno varstvo glede prenehanja delovnega razmerja, saj izpodbijana ureditev ne omogoča vsebinskega preizkusa utemeljenosti razloga za odpoved," so še opozorili. 

"Odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile delavcem vročene na tej podlagi in katerih učinkovanje je bilo zadržano s sklepom št. U-I-16/21 z dne 18. 2. 2021, so z razveljavitvijo izpodbijane ureditve prenehale pravno veljati in učinkovati," so še dodali. 

Na ministrstvu za delo odločitev ustavnega sodišča spoštujejo, za sindikate pričakovana

"Ukrep sporazumnega nadaljevanja ali prekinitve delovnega razmerja zaposlenim ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino je bil sprejet v obdobju, ko je bil trg dela zaradi korona krize zelo prizadet, v tem času pa se je precej povišala brezposelnost, zlasti med mladimi," je v pisnem odzivu na odločitev ustavnega sodišča pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Po njegovih navedbah je bil namen ukrepa na eni strani mladim zagotoviti lažji prehod na trg dela, z zaposlovanjem mladih in delovno aktivnih posameznikov pa dolgoročno pozitivno vplivati na gospodarsko rast, kar je bilo ključno z vidika okrevanja gospodarstva zaradi korona krize. Po drugi strani je, tako Cigler Kralj, ukrep zaposlenim z izpolnjenimi pogoji ohranil možnost ostati v delovnem razmerju ali se zaposliti pod drugačnimi, lahko tudi boljšimi pogoji."Ukrep je torej starejšim omogočal ohranjanje delovne aktivnosti, in sicer na prilagojenih in kakovostnih delovnih mestih," je zapisal minister, po navedbah katerega so na ukrep dobili izjemno pozitivne odzive s strani gospodarstva.

Kot je navedel Cigler Kralj, na ministrstvu odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "Se bomo pa še naprej trudili zagotavljati pogoje za odziven trg dela, kot nam to uspeva med krizo, ko smo z ukrepi ohranili skoraj 300.000 delovnih mest in sedaj, ko beležimo rekordno zaposlenost in od leta 2008 najnižje število brezposelnih," je sklenil minister.

Sindikat pozdravljajo odločitev

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam pa so v odzivih zapisali, da so odločitev pričakovali in jo pozdravljajo. V KSS Pergam ob tem ugotavljajo, da je ustavno sodišče v okviru preizkusa skladnosti izpodbijanih določb pritrdilo ključnim argumentom sindikalnih central, zlasti neskladje z mednarodnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo.

V Pergamu ocenjujejo, da gre za pomembno odločitev, "katere teža je spričo dejstva, da je bila sprejeta soglasno, še toliko večja". Ustavno sodišče je po njihovih navedbah s to odločitvijo postavilo jasen standard glede dopustnosti zakonskega urejanja razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Menijo, da to "utegne imeti daljnosežne učinke tudi pri morebitnih ponovnih predlogih, zlasti s strani delodajalskih organizacij, da se v delovno pravno zakonodajo uvede možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga". Kot so dodali, smo bili temu v preteklosti že večkrat priča, sindikati pa so takšnim predlogom vedno doslej ostro nasprotovali.

V odzivu so še poudarili, da so na argumente, ki jim je pritrdilo tudi ustavno sodišče, sindikati opozarjali že v času sprejemanja zakona, medtem ko jim sodelovanje pri pripravi te določbe ni bilo omogočeno. "Odločitev ustavnega sodišča je tako še en lep primer, kaj se zgodi z rešitvami, ki niso oblikovane v socialnem dialogu, o katerih ni javne razprave in ki se sprejemajo brez upoštevanja stroke," so opozorili v Pergamu.