Ustavno sodišče razveljavilo del spornega člena zakona o tujcih

Ustavno sodišče je razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih, ker je v neskladju z 18. členom ustave, je razvidno iz danes objavljene odločbe. Zahtevo za presojo ustavnosti člena je vložil varuh človekovih pravic.

Sporni del zakona o tujcih dopušča zavračanje tujcev brez individualne obravnave. Določa namreč, da ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija namero tujca podati prošnjo za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil na območje Slovenije, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Določbe posegajo v pravico iz 18. člena ustave

Ustavno sodišče je ugotovilo, da določbe posegajo v pravico iz 18. člena ustave, ki zagotavlja načelo nevračanja. Zavzelo je namreč stališče, da je zakonodajalec dolžan urediti postopek, ki omogoča učinkovito izvrševanje te ustavne pravice. Ureditev v drugem stavku drugega odstavka in v tretjem odstavku 10.b člena zakona o tujcih pa v času razglasitve posebnega pravnega režima ne zagotavlja dostopa do poštenega in učinkovitega postopka bodisi v sosednji državi članici EU bodisi v Sloveniji, v katerem bo posamezniku zagotovljena vsebinska presoja, da predaja ne more povzročiti dejanske nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče.

Meddržavno zaupanje ne sme biti absolutno

Država sme posameznika predati tretji državi brez presoje samo v primeru, če je tretja država varna. Vendar pa meddržavno zaupanje ne sme biti absolutno. Prosilec mora imeti možnost, da domnevo o varnosti tretje države izpodbije. V posameznem postopku mora imeti možnost dokazati, da tretja država zanj konkretno ni varna, piše sodišče. Tudi pri predaji posameznika drugi državi članici EU mora biti zagotovljena natančna in individualna presoja posameznikove situacije.

Poleg tega izpodbijani določbi tujcem, ki zatrjujejo, da zaradi njihovih individualnih okoliščin zanje sosednja država članica EU ni varna tretja država, omejujeta vrste in število okoliščin, s katerimi bi lahko navedeni tujci izpodbijali domnevo o varnosti sosednje države članice EU. Tretji odstavek namreč namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, kadar bi zdravstveno stanje tujca očitno onemogočalo omenjeno ukrepanje ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče. Izjema je določena tudi za mladoletnika brez spremstva.

Z razveljavitvijo omenjenega dela spornega zakonskega člena pa tudi določb, ki urejata pravno sredstvo zoper sklep o zavrženju, posledično ni več mogoče uporabiti. Zato je ustavno sodišče razveljavilo tudi tretji in četrti stavek drugega odstavka 10.b člena zakona o tujcih.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi še zapisalo, da postopek, kot ga opredeljuje zakon, ni namenjen vsebinski obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Iz ustavnosodne presoje pa izhaja, da je predaja posameznika, ki zatrjuje, da potrebuje zaščito, tretji državi, brez vsebinske presoje skladna z načelom nevračanja samo, če je tretja država varna. Ob tem ustavno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec z opredelitvijo, da je predaja dopustna le v sosednje države članice EU, uredil poseben koncept sosednje varne države članice EU s splošno oceno varnosti države, ki temelji na načelu medsebojnega zaupanja med državami članicami EU.

Hkrati je zakon okoliščine, s katerimi lahko tujec izpodbija varnost sosednje države članice zanj EU, taksativno omejil. Tujec se lahko v postopku sklicuje na obstoj sistemskih pomanjkljivosti v sosednji državi, obstoj zdravstvenih okoliščin, obstoj družinskih vezi s tujcem z zdravstvenimi težavami in da je mladoletnik brez spremstva, ne more pa uveljavljati drugih okoliščin.

Prav tako sklep o zavrženju namere ne zavezuje sosednje države članice EU, da sprejme tega tujca. To pomeni, da tujec nima vnaprejšnjega zagotovila, da mu bo sosednja država članica EU dovolila vstop na svoje ozemlje ter zagotovila dostop do poštenega in učinkovitega postopka.

Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič

Zakon sicer določa, da omenjene ukrepe aktivira državni zbor ob zaostrenih migracijskih razmerah. Ustavno sodišče priznava, da je zakonodajalec želel varovati javni red in mir ter notranjo varnost. "To pa sta temeljni pravni vrednoti, ki omogočata, da državnopravna skupnost lahko nemoteno živi in deluje." A hkrati ugotavlja, da je zakonodajalec dopustil, da se uvede posebni pravni režim za tujce "že v situaciji, ko bi obstajala zgolj potencialna možnost nastanka ogroženosti varovanih dobrin", torej celo v situaciji, ko negativne posledice sprememb na področju migracij sploh še niso nastopile. Zato niti na zakonski ravni ni mogoče pritrditi stališču, da zakon meri na situacijo, ko bi bil ogrožen obstoj države in bi obstajala resnična nevarnost, da bodo prebivalci Slovenije zaradi spremenjenih razmer na področju migracij izpostavljeni nečloveškemu ravnanju, meni ustavno sodišče.

Ob tem so opozorili še, da razmere, ko bi bil ogrožen obstoj države, ureja 92. člen ustave, ki zakonodajalcu omogoča, da razglasi izredno stanje. Zakon o tujcih pa ni uredil razglasitve izrednega stanja.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. V njem pa je med drugim opozoril tudi na "nedopustne" pritiske, ki naj bi jih bil deležen zaradi svojega odstopajočega stališča v tem primeru, ter pritiske, da bi svoje ločeno mnenje spremenil.

MNZ: Odločitev ustavnega sodišča bomo spoštovali

Na ministrstvu za notranje zadeve so odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o tujcih, pospremilo z besedami, da bodo odločbo spoštovali, najprej pa da jo morajo še preučiti. Brez komentarja za zdaj ostaja tudi nekdanja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Nekdanja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je dejala, da odločitve še ne more komentirati, ker vsebinskih razlogov še ne pozna.  Aktualni varuh Peter Svetina je odločitev ustavnega sodišča pozdravil.

Pri varuhu so poudarili, da je ustavno sodišče potrdilo, da je suverenost držav glede pravice nadzora nad vstopom tujcev in njihovimi izgoni oziroma izročitvami omejena z dolžnostjo, da država posameznika ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen nečloveškemu ravnanju.

"Varuh v odločitvi ustavnega sodišča vidi tudi dobrodošlo potrditev ustavnih in konvencijskih standardov, ki naj bi veljali na tem področju. Prav njim pa se kot pravna država ne moremo ogniti, ko bi se nam to morda zdelo prikladno," so besede varuha povzeli v sporočilu za javnost.

 V politiki so skopi odzivi na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del člena zakona o tujcih, ki onemogoča individualno obravnavo prosilcev za azil v času zaostrenih migracijskih razmer. Po mnenju Levice je to edino ustrezno. Odločitev sodišča je pozdravil Milan Brglez, ki je kot predsednik DZ in poslanec SMC ukrepu nasprotoval.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je navedel le, da ne more komentirati, ker ni bral odločbe ustavnega sodišča. Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da je "leva večina" v ustavnem sodišču "razveljavila krizno varovalko v zakonu o tujcih ravno v času, ko nam zaradi Turkov spet grozi migrantsko begunski val. Izdajstvu in protislovenski politiki levičarjev ni konca". Druge stranke odločitve ustavnega sodišča za zdaj ne komentirajo.