Ob sprejemanju sedmega protikoronskega zakona je veliko prahu dvignilo t. i. prisilno upokojevanje, ki ga omogočata dva člena v PKP 7. Člena se nanašata na zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, zato sta nomotehnično postala del teh zakonov, določata pa, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga.
Reprezentativne sindikalne centrale so zato 20. januarja vložile zahtevo za ustavno presojo in predlagale začasno zadržanje izvrševanja teh dveh členov.
Menijo namreč, da lahko na strani delavcev pride do nepopravljive škode. Ustavo sodišče jim je v tem delu ugodilo, izhaja iz danes objavljene odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti namreč sklenilo, da se izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži tudi učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih, so sporočili z Ustavnega sodišča RS.
Po oceni Ustavnega sodišča bi bile namreč posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve Ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne.
Ustavno sodišče je poudarilo, da je za navedeno skupino delavcev značilna težja zaposljivost. Če bi US v nadaljevanju postopka ugotovilo zatrjevano neskladje z Ustavo, bi bila odločitev US lahko učinkovita le, če bi bilo izvrševanje izpodbijanih določb zadržano. Sicer obstaja nevarnost nepovratne spremembe statusa starejših delavcev iz delovne aktivnosti v upokojitev, saj starejša populacija predstavlja skupino težje zaposljivih delavcev.
Na drugi strani pa bi odločitev US o zadržanju izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se kasneje izkazalo, da te niso protiustavne, povzročila le to, da bi se odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi izpodbijanih določb preložile na poznejši čas. To pa samo po sebi ne bi pomenilo posebej upoštevnih škodljivih posledic za delodajalce. V vmesnem obdobju do končne odločitve bodo delodajalci delavcem lahko odpovedali pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugimi določbami o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pojasnilo Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je sklep o začasnem zadržanju izvajanja členov zakonov o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih sprejelo s sedmimi glasovi, proti pa sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.
Spomnimo: po mnenju vlade je sindikalna zahteva neutemeljena
Sindikati so januarja vložili zahtevo za presojo ustavnosti in začasno zadržanje izvrševanja dveh členov iz sedmega protikoronskega zakona, na podlagi katerih bi lahko delodajalec zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, odpovedal delovno razmerje brez razloga.
Tudi zagovornik načela enakosti je v postopku ocene diskriminatornosti PKP 7 ocenil, da je takšna ureditev diskriminatorna. Posega v pravico do varstva pred neposredno diskriminacijo zaradi starosti pri odpuščanju in glede varnosti trajanja delovnega razmerja, meni Miha Lobnik.
Poročali smo že, da je vlada sprejela mnenje o zahtevi sindikatov po ustavni presoji 21. in 22. člena sedmega protikoronskega zakona. Po njihovem mnenju je zahteva neutemeljena. Sprejet ukrep po njihovem mnenju zmanjšuje administrativno breme za delodajalca, saj "odpravlja potrebo po utemeljevanju razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi". To bi po prepričanju vlade spodbudilo konkurenčnost delodajalcev in njihovo prilagodljivost novim razmeram, povezanim tudi z negativnimi posledicami epidemije covida-19.
KOMENTARJI (342)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.