Ustavno sodišče je obravnavalo več pobud, ki so zatrjevale neustavnost prvega stavka drugega odstavka 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Ob tem so navedli, da zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ni neskladen z ustavo.
Po navedbah sodišča človekova pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja obsega samo stoodstotno javno financiranje tistega dela programa, ki je za učence osnovnih šol obvezen. Zato ta človekova pravica učencev v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom obsega le javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebni osnovni šoli ustreza vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole, menijo ustavni sodniki.
54. člen ustave ne zagotavlja pravice do javnega financiranja jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom.
Zavrnilo pa je pobude v delu, ki se nanašajo na javno financiranje tistega dela programa s pridobljeno javno veljavnostjo, ki v zasebni osnovni šoli ustreza vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole, saj so o tem že odločili in ugotovili, da je v neskladju z ustavo.
Ob tem so ustavni sodniki opozorili, da zakonodajalec ustavne pretekle odločbe ni izvršil in so državni zbor okrcali, da s to neodzivnostjo krši načela pravne države.
Odklonilno mnenje sodnika Pavčnika
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi za in enim proti. Proti je bil ustavni sodnik Marijan Pavčnik, ki je podal tudi odklonilno ločeno mnenje, medtem ko ustavna sodnika Klemen Jaklič (ta je bil izločen) in Marko Šorli pri sprejemanju odločbe nista sodelovala.
Pavčnik je v odklonilnem ločenem mnenju med drugim zapisal, da iz zapisa v ustavi, ki določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, "nikakor ne izhaja, da je enoviti program osnovnošolskega izobraževanja dovoljeno deliti v obvezni in razširjeni program". "Program je enovit in ga je kot takega treba stoodstotno financirati," je prepričan.
Kot je pojasnil, beseda "obvezno" iz ustavnega določila pokriva osnovnošolski program, ki je kot celota obvezen, ne pa le delov programa, kakor jih didaktično razčlenjuje zakonsko besedilo. Prvina obveznega programa je tudi razširjeni program, ki zajema podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov, je navedel.
"To, da je, gledano ustavno, izobraževanje obvezno, ne izključuje, da so nekatere vsebine prostovoljne. S tem je omogočeno, da se otrok skladno razvija," je zapisal. Dodal je, da bi bilo pritlehno in "v grobem nasprotju s človekovim dostojanstvom", če bi iz obveznosti javnega financiranja izključevali dopolnilni pouk. Iz javnega financiranja je po njegovem mnenju mogoče izključiti le dodatne vsebine, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja.
V zasebnih šolah pričakujejo čim prejšnjo izvršitev odločbe
V zasebni Osnovni šoli montessori in civilni iniciativi Združeni starši pričakujejo čim prejšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča o 100-odstotnem financiranju obveznega programa v zasebnih osnovnih šolah. Na ministrstvu za izobraževanje odločbo še proučujejo.
Ravnatelj Osnovne šole montessori Pavel Demšar je povedal, da je ustavno sodišče z odločbo o polnem financiranju obveznega programa v zasebnih osnovnih šolah samo potrdilo za nekatere sporno odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014. "Tukaj gre za isto stališče, da mora biti obvezni program polno financiran in da je skrajni čas, da se to izvede," je dejal Demšar. Ta tako pričakuje, da bo ustavna odločba izvršena čim prej.
Kar zadeva financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ki so trenutno financirani 85-odstotno, pa je ocenil, da je sodišče relativno dolgo odločalo o stvari, ki je bila sicer prednostna, tako da si "morajo vzeti malo več časa", da to proučijo.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.