Ustavno sodišče zadržalo pogoj PC, PSS pozdravlja odločitev, Koritnik obžaluje

Ustavno sodišče je sklep sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta napovedala odklonilni ločeni mnenji.

Po navedbah ustavnega sodišča del odloka od predstojnika organa državne uprave zahteva, da zoper tiste zaposlene, za katere ne bi veljale izjeme, v primeru neizpolnjevanja pogoja prebolevnosti ali cepljenja (PC) ukrepa v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Odlok ne konkretizira teh ukrepov. To pomeni, da lahko predstojnik izvaja postopke, ki jih določata zakon o javni upravi oz. zakon o delovnih razmerjih. Ukrep v skladu s predpisi o delovnih razmerjih pa je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to nikakor ni mogoče izključiti, da bi bili zoper zaposlene, ki ne bi izpolnjevali pogoja prebolevnosti ali cepljenja, izvedeni disciplinski postopki, pa tudi postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi, ugotavlja sodišče.

Glede težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi utegnile nastati z zadržanjem izpodbijanega 10.a člena odloka, so upoštevali, da vlada ni utemeljila, da bi se ravno med zaposlenimi v organih državne uprave novi koronavirus pomembno hitreje in bolj širil kot v preostali populaciji ali pri drugih skupinah posameznikov, ki so glede na svojo zaposlitev še bolj izpostavljeni rizičnim stikom. Trditvam vlade, da je izpodbijani ukrep edini, ki omogoča zagotavljanje pravice delavcev do varnega in zdravega okolja, zato ni mogoče slediti. Iz navedb vlade ni mogoče sklepati, da bi bilo delovanje državne uprave tako ogroženo, da je treba določiti strožji pogoj za opravljanje dela, ugotavlja sodišče.

Če bi se izpodbijani 10.a člen izvrševal, pa bi se kasneje izkazalo, da je protiustaven oziroma nezakonit in bi ga ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za tiste zaposlene v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja PC in zanje ne bi bili upoštevni izjemi iz izpodbijanega člena.

Po navedbah ustavnega sodišča ni mogoče spregledati, da je vsako cepljenje po naravi stvari za posameznika trajen in nepovraten ukrep, do katerega v primeru zahteve po izpolnjevanju pogoja PC lahko pride proti volji posameznika. Glede na to ni upoštevna niti trditev vlade, da pomeni izpodbijana določba ukrep začasne narave. 

Glede na navedeno po oceni ustavnega sodišča ni mogoče pritrditi vladi, da bi bile posledice zaradi zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe težje od posledic, ki bi nastale, če bi se izpodbijana določba izvrševala.

V PSS pozdravljajo odločitev, Koritnik obžaluje

V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) pozdravljajo odločitev Ustavnega sodišča. "V prvi vrsti, da je obravnavalo našo pobudo in preprečilo poseganje vlade v človekove pravice in svoboščine. Tako pravice policistov, drugih zaposlenih v državni upravi ter vseh državljanov. Ta odločitev nastavlja ogledalo vladi republike Slovenije, zaradi dejanj katere smo priča nazadovanju na področju temeljnih pravic in demokratičnih standardov. Politična oblast bi morala biti prva v državi, ki bi morala spoštovati ustavo," je povedal predsednik sindikata Rok Cvetko na današnji novinarski koferenci. 

Dodali so, da pričakujejo, da se "po tej odločitvi US tudi vlada vnaprej odloča bolj premišljeno, predvsem pa v duhu socialnega partnerstva odloča o pravicah vseh v Republiki Sloveniji." Hkrati pa so izrazili pričakovanje, da bo tudi končna odločitev US enaka kot današnja. 

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa je na vladni novinarski konferenci dejal, da današnjo odločitev US obžaluje, ampak hkrati poudarja, da jo bo spoštoval. "Pogoj v državni upravi od jutri še ne bo veljala. Pri današnji odločitvi gre za začasno zadržanje, ne dokončno odločitev," je poudaril. "Nihče me ne bo prepričal, da protestov, kot je bil včeraj, ne bi bilo, če pogoja PC in PCT ne bi veljala."  

"V ogledala se moramo pogledati prav vsi. Sedaj moramo situacijo preučiti z vseh možnih zornih kotov, in zadeve miriti, ne pa še dodatno prilivati olja na ogenj. Usesti se moramo, skupaj s stroko in resno prediskutirati nadaljnje korake," je povedal minister, ki je omenil, da so tako on, kot njegovi sodelavci, v zadnjih dneh prejeli več groženj s smrtjo. "Podobno je tudi s predstavniki stroke in tistimi, ki se upajo izpostaviti. Očitno so naša življenja pač vredna manj."

Zavrnil je tudi očitke, da se vlada s stroko glede uvedbe pogoja PC ni posvetovala. Kot trdi minister, je resnica ta, da se je za pogoj PC za celotno državo zavzemala prav stroka. Napovedal je, da do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo na voljo za gostovanja v informativnih oddajah in za izjave. "Ker želim iskati rešitve, ne pa si graditi medijske podobe."

Na odločitev sodišča se je odzval tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je na družbenem omrežju zapisal, da sta bila "dva pravna strokovnjaka zopet v manjšini proti sedmim epidemiologom ustavnega sodišča."

Medtem pa so v LMŠ prepričani, da so bila njihova opozorila glede uvedbe vladnega odloka PC pogoja za zaposlene v državni upravi upravičena. "Po našem mnenju uvedba PC pogoja, kot ga ta vlada predlaga, pomeni de facto obvezno cepljenje za vse zaposlene v državni upravi, ki bolezni covid-19 niso preboleli. Tega pa ni dopustno narediti z vladnim odlokom. Takšna zahteva, kot je obvezno cepljenje, bi morala biti opredeljena v zakonu, natančneje v  Zakonu o nalezljivih boleznih, kar pa je najpomembneje -  o takem ukrepu bi se po našem trdnem prepričanju morala izjasniti predvsem stroka."

"Za vsakega, ki bo v Sloveniji v prihodnje za posledicami okužbe z novim koronavirusom zbolel ali umrl zaradi nadaljnjega širjenja virusa, ki je v glavnem posledica prenizke precepljenosti prebivalstva, nosi soodgovornost večina na ustavnem sodišču," je ob današnji odločitvi ustavnega sodišča na zapisal premier Janez Janša. Janša je sicer poobjavil tudi Jakličevo objavo, da gre za še eno "v vrsti odločitev te sestave, ki se je s pravnimi argumenti in v okviru ustavnosodne doktrine o zadržanjih preprosto ne da konsistentno obrazložiti".

Ob današnji odločitvi Ustavnega sodišča so poudarili, da so "vladni odloki, s katerimi se posega v človekove pravice in ki so sprejeti z danes na jutri ter so ob tem še neživljenjski in polni nejasnosti, nesprejemljivi in tudi škodljivi. Razlog za nizko precepljenost pa bi morala vlada iskati v neustrezni komunikaciji, ki vnaša dodatno zmedo in povečujejo nezaupanje javnosti". 

Tudi v SD so opozorili, da iz vseh dosedanjih odločitev ustavnega sodišča izhaja, da z odloki ni mogoče posegati v pravice ljudi. "To je nov dokaz protiustavnega ravnanja vlade," so navedli v zapisu. Kot so zapisali, ustavno sodišče nikoli doslej odločitev katere koli vlade tako pogosto spoznavalo kot neustavne ali pa jih zadržalo, zato je nujno, da se obdobje sedanje vlade konča.

Podoben je tudi odziv stranke SAB. "Še ena klofuta vladi, ki ne spoštuje zakonov in pravic posameznikov," so zapisali v tvitu in dodali, da se na tak način ne vlada in ne izigrava zakonodaje in DZ. "Ker vlada v DZ nima večine, je edina prava pot, da odstopi," menijo.

Dopoldne so se pred ustavni sodišče zbrali tudi protestniki.

Zaradi pogoja PC vloženih več ustavnih pobud

Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo sicer vloženih več ustavnih pobud. Kot smo že poročali, je ustavno sodišče prejelo že več kot 250 pobud posameznikov iz državne uprave, ki izpodbijajo vladni odlok. Ustavno sodišče je medtem sporočilo, da bo nekatere pobude za presojo ustavnosti omenjenega vladnega odloka obravnavalo absolutno prednostno.

Vlada je namreč sklenila, da bodo morali s 1. oktobrom zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni, medtem ko se bo iz t. i. pogoja PCT izločilo T, torej testiranje. Ta pogoj bo veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celoten javni sektor. 

Pred ustavnim sodiščem se je dopoldne v času obravnave zahteve zbralo nekaj protestnikov, ki nasprotujejo uvedbi pogoja PC v državni upravi. Policija varuje območje pred vhodom v sodišče, ki ga je ogradila z ograjo. 

PSSJS: Uvedba pogoja PC zgolj za državno upravo bi bila arbitraren in nesorazmeren ukrep

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSSJS) sicer vsebinsko podpirajo vse ukrepe, ki so namenjeni zaščiti in varovanju zdravja, vendar pa so prepričani, da je "sprememba pogoja PCT v PC za državno upravo z vladnim odlokom sprejeta nepremišljeno, način uveljavljanja tega pogoja pa je nejasen in nelogičen". 

"Uvedba pogoja PC zgolj za državno upravo je bila arbitraren in nesorazmeren ukrep, ki postavlja javne uslužbence v neenak položaj in povsem po nepotrebnem vnaša veliko nemira in nezadovoljstva med velik del, ne le zaposlenih v državni upravi, temveč tudi širše. Hkrati spravlja v stisko tako delavce kot tudi delodajalce oziroma njihove predstojnike," so zapisali v odprto pismo vladi in ministru za javno upravo. Dodali so še, da o uvedenih ukrepih ni bilo izvedeno nobeno posvetovanje s sindikati.

Opozorili so na dejstvo, da imajo nekatere določbe vladnega odloka skrajno šibke pravne podlage, zaradi česar so delavci in delodajalci izpostavljeni izjemnim pravnim tveganjem, ki so povezana z izvajanjem omenjenega odloka. "Povsem nerazumljivo je, da vlada v enem letu in pol ni uspela zagotoviti ustreznih pravnih podlag za sprejemanje ukrepov za omejevanje epidemije, ki bi hkrati upoštevale načelo delitve oblasti in omejevale arbitrarne odločitve," so prepričani. 

"V primeru ukrepov, ki posredno ali neposredno posegajo v pravice državljanov, delavcev, in pri aktivnostih, povezanih z varovanjem zdravja državljanov, bi morala vlada prva ravnati še posebej odgovorno in jih brezpogojno uveljavljati na zakonit način, v prvi vrsti z zagotovitvijo ustreznih pravnih podlag za svoje odločitve oziroma ukrepe," pišejo in dodajajo, da je nizanje ukrepov, ki nimajo ustrezne pravne podlage, nesprejemljivo in hkrati tudi nerazumljivo, saj preusmerja pozornost z vsebine, ki je še kako pomembna, na formo, ki je po njihovem mnenju nezakonita.

"Odlok velja do njegove morebitne razveljavitve ali odprave s strani Ustavnega sodišča, zato upamo in pričakujemo, da bo Ustavno sodišče izvajanje spornega odloka zadržalo še pred 1. oktobrom 2021," so zapisali in opozorili, da bi morebitno izvajanje odloka v smeri trajnih sprememb v delovnopravnem položaju delavcev lahko povzročilo nepopravljivo škodo. "Glede na navedeno tudi pozivamo vlado, da v kolikor je njen iskren namen zaščititi državljane, naj sporne odloke nemudoma umakne in ukrepe za varovanje in zaščito državljanov uveljavi na zakonit in ustaven način ob doslednem spoštovanju delitve oblasti," so pozvali.