Ustavno sodišče o krajevnih tablah

Avstrijsko ustavno sodišče je prvič obravnavalo pravno dopustnostjo prestavljanje krajevnih tabel, ki ga je deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider dal izvesti v Škocjanu, Pliberku in Drveši vasi.

Postopek pred ustavnim sodiščem so sprožili avstrijski ombudsmani. Ombudsman Peter Kostelka je na razpravi prestavljanje krajevnih tabel, ki bi v skladu z odločbama ustavnega sodišča morale biti dvozične, označil kot "pervertiranje pravne države". Vodja ustavnega oddelka dežele Koroške Gerold Glantschnig pa je ukrep ponovno zagovarjal.

Avstrijsko ustavno sodišče je v odločbah iz let 2001 in 2005 odločilo, da morajo biti krajevne table v Škocjanu, Pliberku in Drveši vasi dvojezične, ker je v teh krajih skozi daljše obdobje živelo vsaj okoli deset odstotkov slovensko govorečega prebivalstva.

Koroški deželni glavar Haider je odločitev ustavnih sodnikov poskušal zaobiti tako, da je zgolj enojezične nemške table dal prestaviti za nekaj metrov, zdaj pa trdi, da s prestavitvijo enojezičnih krajevnih tabel stara uredba za krajevne znake, ki jo je razveljavilo ustavo sodišče, ni več veljavna. Ustavni sodniki bi po njegovem morali zato razveljaviti novo uredbo, ki je omogočila prestavitev tabel.

Po oceni avstrijskih ombudsmanov pa je prav to prestavljanje pravno nedopustno. Ombudsman Kostelka iz vrst socialdemokratske stranke (SPOe) pri tem opozarja na odločitev avstrijskega ustavnega sodišča iz leta 1984, po kateri so zakoni avtomatično razveljavljeni, če služijo le temu, da bi preprečili izpolnitev odločbe ustavnega sodišča.

Kostelka je z ozirom na upad deleža slovenske manjšine v Škocjanu zahteval "prepoved poslabšanja" za manjšino. Po njegovih navedbah je namreč slovenska narodna skupnost v Škocjanu na popisu prebivalstva leta 2001 v absolutnih številkah celo narasla. Nazadovanje pri odstotkih naj bi bilo le posledica "izrednega porasta nemško govorečega prebivalstva" zaradi priseljevanja.

Temu je nasprotoval Glantschnig, ki meni, da podatki s popisov prebivalstva sploh ne morejo biti uporabna osnova za ugotavljanje številčnosti manjšine, ker na popisih prebivalstva sprašujejo le po pogovornem jeziku in ker naj bi rezultati bili nezanesljivi. Dodal je še, da je določitev deleža odstotkov za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel "naloga političnega odločanja", ne pa ustavnega sodišča.

Avstrijsko ustavno sodišče sicer še ni sprejelo odločitve. Prav od odločitve v tem primeru pa bo odvisno tudi, ali bodo ustavni sodniki avstrijskega predsednika zaprosili za izvršbo odločb o dvojezičnih krajevnih tablah. Poleg obravnavane je na ustavnem sodišču sedaj vloženih še 13 novih pritožb za dvojezične krajevne table.