Ustavno sodišče ni odločalo o Plečnikovih tržnicah

Na zahtevo poslancev SDS, SNS in SLS bi moralo ustavno sodišče na seji 5. maja 2010 presojati ustavnost in zakonitost Odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o začasni razglasitvi Plečnikovih tržnic v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, a je zahtevo za presojo zavrglo. V obrazložitvi so zapisali, da so predlagatelji izpodbijali Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o začasni razglasitvi Plečnikovih tržnic v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena.

Zahtevo so vložili 5. marca, pri tem pa dejali, da gre za ohranitev najbolj dragocene slovenske kulturne dediščine, ki je v širšem smislu tudi predmet zaščite glede na ustavo, je takrat pojasnil Branko Grims. Odlok ministrstva po njegovih navedbah razveljavlja prejšnjo zaščito Plečnikovih tržnic, ne da bi kakor koli obrazložil zakaj. Zato, kot pravi, sploh ni mogoče presojati ustavne vrednote, ali je tak poseg sorazmeren ali ne. Pri obvezni razlagi občinskega odloka pa je po njegovih besedah me drugim sporno tudi to, da kot nujen komunalni poseg opredeljuje izgradnjo zunanjega parkirišča in izgradnjo mostu. To ni nujen komunalni poseg, ampak pomeni grob poseg v samo arhitekturo, poudarja Grims. Škoda, ki bi bila s takim posegom povzročena, bi bila po njegovem prepričanju nepopravljiva.

Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena je vlada sprejela 17. junija lani. Med drugim za kulturni spomenik državnega pomena odlok razglaša tudi Plečnikove tržnice. To pomeni, da se je z uveljavitvijo navedenega odloka vsebina izpodbijanega odloka izčrpala, saj so bile Plečnikove tržnice razglašene za kulturni spomenik državnega pomena s pozneje uveljavljenim novim predpisom. Na tej podlagi je izpodbijani odlok prenehal veljati. Zato je Ustavno sodišče predlagatelje pozvalo, naj izkažejo, katere morebitne škodljive posledice naj bi nastale zaradi izpodbijanega odloka in niso bile odpravljene oziroma bi jih bilo treba odpraviti.

"Predlagatelji v odgovoru na poziv navajajo enako kot v zahtevi, in sicer da se bo s predvideno gradnjo garaže prekomerno in nedopustno poseglo v arhitekturno dediščino, v njeno kulturno, estetsko in socialno bistvo, pri čemer naj bi zaradi prekomernega predvidenega uničenja nastale nepopravljive škodljive posledice," je zapisalo ustavno sodišče. "Zgolj s temi navedbami predlagatelji niso izkazali nastanka škodljivih posledic, ki naj bi nastale kot posledica protiustavnosti oziroma nezakonitosti odloka in ki bi jih bilo treba odpraviti," so še dodali.