Komisije za nadzor obveščevalnih služb še ni, Janša grozi z Brusljem

DZ tudi na tokratni izredni seji ni uspelo imenovati komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Vnovič se je zataknilo, ker je SDS za člana komisije ponovno predlagala svojega predsednika Janeza Janšo. Janševo imenovanje v komisijo je sporno za koalicijske SMC, DeSUS in SD, pa tudi opozicijske ZL in ZaAB. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko jim je očital, da delujejo neustavno, nezakonito in neposlovniško ter uporabljajo standarde, ki niso nikjer zapisani.

Predlog, da se v delo komisije vključi poslanca, "ki prestaja zaporno kazen in je pravnomočno obsojen zaradi okoriščanja na račun države, onemogoča tako poslankam in poslancem kot državljankam in državljanom, da bi lahko polno zaupali v delo tako sestavljene komisije," je denimo menila Simona Kustec Lipicer (SMC).

Jani Möderndorfer (ZaAB) se je skliceval na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in poudaril, da gre pri Janši za "tipičen primer nasprotja interesov". Po besedah Mateja T. Vatovca (ZL) pa je nesmiselno, da se v komisijo imenuje nekoga, ki tega dela ne bo mogel opravljati, ker pač ne bo več poslanec. Meni, namreč, da so razlogi za to v zaporni kazni, daljši od šest mesecev.

Mandatno-volilna komisija vprašanja Janševega poslanskega mandata sicer še ni razrešila. Zato je Ivan Hršak (DeSUS) poudaril, da bodo morali v DZ odločitev glede Janševega statusa poslanca sprejeti čim prej.

Janša grozi z Brusljem

Vodje poslanske skupine NSi Matej Tonin pa je opozoril, da več tednov po parlamentarnih volitvah še vedno nimamo parlamentarnega nadzora nad obveščevalnimi službami, kar bi lahko opozicijo, pa tudi celotno državo skrbelo. Ali Janšo jemljejo zgolj kot izgovor in kakšni so dejanski motivi za zavlačevanje pri imenovanju te komisije ter ali gre zgolj za to, da nadzora ni, pa so se spraševali poslanci SDS, ki so prepričani, da Janšev poslanski mandat ni sporen.

Tudi Janša je poudaril, da so od 1. avgusta obveščevalno-varnostne službe brez parlamentarnega nadzora in da imajo poslanci danes zgolj dve možnosti, ali so za parlamentarni nadzor nad tajnimi službami in bodo glasovali za predlagani sklep o določitvi sestave komisije, ali pa so proti in bodo glasovali proti. Če bo sklep zavrnjen, bodo to razpravo sprožili na pristojnem odboru Evropskega parlamenta in tudi na plenarni seji Evropskega parlamenta, je napovedal.

Predlagali glasovanje o posamičnih kandidatih

Sicer pa je med sejo Tanko zahteval polurni odmor, saj da so šele med sejo dobili mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, pri čemer je predsedniku DZ Milanu Brglezu očital, da poslancev na to mnenje ni opozoril. Kot je dejal Brglez, ni bil njegov namen, da bi karkoli prikrival, služba pa da v mnenju ugotavlja zgolj tisto, kar se je vedno trdilo, da je namreč možno o sestavi komisije glasovati kot o celoti.

Pred tem je namreč Tonin menil, da ni ovir, da ne bi glasovali o vsakem posameznem članu komisije posebej. Poslanska skupina ZaAB pa je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona, ki jasno predvideva možnost glasovanja o vsakem članu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb posebej.

DZ je nazadnje tudi tokrat glasoval o predlogu kot celoti, za sklep je glasovalo 24 poslank in poslancev, 48 pa jih je bilo proti. Že uvodoma pa je DZ brez glasu proti potrdil sklep, s katerim je za predsednika ustavne komisije imenoval Brgleza (SMC), za podpredsednico pa Marjano Kotnik Poropat.