Februarja letos je državni zbor sprejel novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Skupina poslank in poslancev je kmalu zatem vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tem zakonu.
Referendum o noveli zakona so zahtevali poslanci opozicijskih SDS in SNS, nepovezani poslanec Andrej Magajna ter poslanec narodnosti Roberto Battelli.
Poslanke in poslanci so nato s 43 glasovi za in 24 proti sklenili, da zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o arhivih posredujejo v presojo ustavnemu sodišču.
Ustavni sodniki so tako odločali, ali bi zaradi morebitne zavrnitev zakonske novele na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. In njihova odločitev? "Zahteva Državnega zbora se zavrne," so danes sporočili ustavni sodniki.
To pomeni, da se z vidika ustavnega sodišča referendum lahko izvede. Državni zbor bo tako referendum moral razpisati.
V koaliciji odločitev ustavnega sodišča sprejemajo
Predstavniki koalicijskih strank so do odločitve ustavnega sodišča zadržani in je ne komentirajo, opozarjajo pa, da jo je treba spoštovati. Poslanec SD Miran Potrč je pojasnil, da ni razloga, da odločitve v SD ne bi spoštovali ali da bi se jim zdela čudna, saj ne gre za politično, temveč ustavnopravno vprašanje.
Potrč je opozoril, da natančne vsebine ne poznajo in je ne morejo komentirati. Želijo pa, da bi državni zbor o vseh predvidenih referendumih odločil v teh dneh in da bi jih izvedli na isti dan. Na vprašanje, ali so v SD nezadovoljni nad tako odločitvijo, je Potrč odgovoril, da "ne bi tako rekel".
Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je menil, da je odločitev ustavnega sodišča "povsem pričakovana in legitimna". Kot je dejal, jo je treba v celoti spoštovati in razpisati referendum.
Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je dejal, da je treba odločitve ustavnega sodišča spoštovati in izvajati, ne pa komentirati. To bodo v poslanskem klubu LDS po njegovih besedah tudi storili. "Nam je pa žal, da se predlagatelji referenduma bolj ukvarjajo s preteklostjo kot pa s prihodnostjo," je zaključil Sajovic.
V opoziciji zadovoljni
Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi v stranki SDS, kjer pravijo, da so takšno odločitev tudi pričakovali. "Nezakonito zapiranje arhivov nekdanje tajne politične policije SDV je posmeh pravni državi. Prilagajanje zakona o arhivih zaradi zaščite sporne preteklosti predsednika RS Danila Türka prav tako," so zapisali v sporočilu za javnost.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je odločitev ustavnega sodišča ocenil kot logično in pravilno. Če bi ustavno sodišče odločilo drugače, bi kršilo osnovne človekove pravice do informiranosti, je menil.
V SLS pa so poudarili, da so že takrat, ko se je ustavno sodišče odločilo o referendumu glede pokojninske reforme, v stranki nastopili proti "poplavi referendumov". "Je pa res, da se obenem zavzemamo za to, da referendum ostane neka ustavna pravica ljudi do odločanja in da je to pravico treba absolutno braniti," pravijo v SLS.
Ude: Ustavno sodišče pokazalo, da ne bo prevzemalo odgovornosti za zavračanje referendumov
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pravi, da je ustavno sodišče z zavrnitvijo zahteve jasno pokazalo, da ne bo prevzemalo odgovornosti za sprejemanje in zavračanje referendumov o zakonodajnih postopkih.
"Ustavno sodišče je pokazalo, da ne bo prevzemalo funkcije tistih, ki dovoljujejo ali prepovedujejo referendume," poudarja Ude. Kot pojasnjuje, je ustavno sodišče odločilo, da ne bo tisto, ki po tekočem traku sprejema ali zavrača referendume v zakonodajnih postopkih in s tem prevzema odgovornost, ki jo morajo nositi državni svet in predlagatelji referenduma.
Ude pojasnjuje, da je ustavno sodišče to pokazalo "že pri prvi odklonitvi prepovedi referenduma o zakonu o malem delu". Je pa ustavno sodišče prepovedalo referendum v primeru zakona o izbrisanih, ker je zakon udejanjal odločbo ustavnega sodišča. Ustavni sodniki so se zato odločili, da je zakon protiustaven, pojasnjuje Ude. "Protiustavno je izpodbijati tak zakon, ki realizira stališče ustavnega sodišča," dodaja.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.