Ustavno sodišče je je ponovno obravnavalo ustavne pritožbe vseh treh obsojenih v zadevi Patria in razveljavilo sodbe zoper Janeza Janšo, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča, zadevo pa vrnilo v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče. Krkovič in Črnkoviča sta bila kmalu po objavi sodbe izpuščena na prostost, Janši pa se tudi ni treba vrniti v zapor.
PREBERITE ŠE: Odzive na odločitev US
Odločitev je sodišče sprejelo soglasno, pritrdilni ločeni mnenji pa sta podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil Miroslav Mozetič, in Mitja Deisinger. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen.
Kaj je ugotovilo ustavno sodišče?
Ustavni sodniki so v zadevi Patria ugotovili kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu, do drugih očitanih kršitev se niso opredeljevali. Izjema je bila pritožba Janeza Janše, kjer so ugotovili, da mu je bila zaradi ravnanja predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše kršena pravica do nepristranskega sojenja.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da že prvostopenjsko sodišče iz vseh ugotovljenih dejstev zgodovinskega dogodka ni izluščilo tistih dejstev o ravnanju pritožnikov, ki omogočajo zanesljivo sklepanje o obstoju zakonskih znakov "sprejem" oziroma "dajanje" obljube nagrade. "Ker sodišče ni ravnalo v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz načela zakonitosti v kazenskem pravu, višje sodišče in vrhovno sodišče pa teh kršitev nista odpravili, je ustavno sodišče vse sodbe razveljavilo zaradi kršitve prvega odstavka 28. člena ustave," so pojasnili. Omenjeni člen sicer govori o tem, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in zanj predpisal kazni še preden je bilo dejanje storjeno.
Kršitev ustavnega načela zakonitosti v kazenskem pravu so ustavni sodniki ugotavljali zaradi nezadostne konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja. V primeru predsednika SDS Janeza Janše je šlo za obsodbo zaradi domnevnega sprejema obljube nagrade oz. provizije za vplivanje v postopku izbire ponudnika osemkolesnikov. Pri upokojenem brigadirju Tonetu Krkoviču za sprejem obljube nagrade v zameno za podporo Rotisu, v primeru prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča pa za obljubo nagrade v zameno za pridobitev posla.
Ustavno sodišče je v odločbah tudi poudarilo, da sta sprejem (obljube nagrade) oziroma obljuba (nagrade) samostojna znaka kaznivih dejanj, na obstoj katerih ni dopustno avtomatično sklepati iz obstoja drugih znakov kaznivega dejanja. "Gre za objektivna znaka kaznivega dejanja, ki pomenita izvršitveno dejanje in ju je mogoče konkretizirati samo z ravnanjem storilca, ki mora biti v zunanjem svetu zaznavno," menijo ustavni sodniki. Če ravnanja, ki pomenijo neposredno uresničitev sprejema oziroma obljube nagrade, niso zaznana, pa je treba v sodbi konkretizirati ravnanja storilca, ki lahko v okoliščinah danega primera logično in izkustveno zanesljivo utemeljijo, da je bila izražena volja za dajanje obljube nagrade oziroma za njen sprejem.
Ustavni sodniki so ugotovili tudi, da je bila Janši kršena pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju na vrhovnem sodišču sodeloval njegov predsednik Branko Masleša, ki je v javnem govoru, v katerem se je odzval na napade na sodstvo, kritiziral tudi ravnanje pritožnika. "Ustavno sodišče je poudarilo, da ne gre oporekati možnosti predsednika vrhovnega sodišča, da se kot najvišji predstavnik sodne veje oblasti in vseh sodnikov oglasi v primerih, ko meni, da je treba sodstvo zaščititi pred napadi nanj. Vendar če se pri tem kritično odzove na izjave konkretnega obsojenca, to lahko kasneje pri sojenju vzbudi dvom o videzu njegove nepristranskosti, če sodeluje pri odločanju o njegovem pravnem sredstvu zoper pravnomočno sodbo. Tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika vrhovnega sodišča, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča zaradi utrjevanja zaupanja javnosti v nepristranskost sojenja v posamezni zadevi," so izpostavili v sporočilu za javnost.
Deisinger je predlagal oprostitev pritožnikov
Ustavni sodnik Mitja Deisinger je v ločenem pritrdilnem mnenju izpostavil, da je svojim kolegom predlagal oprostitev vseh treh pritožnikov, a predlog ni dobil večinske podpore. Prvostopenjski sodnik, ki bo obravnaval zadevo, se ne bo mogel izogniti ugotovitvi, da v opisu dejanja ni konkretiziranih abstraktnih zakonskih znakov izvršitvenih dejanj, ni navedenega časa in kraja storitev kaznivih dejanj, ni opisa sostorilstva ter je v obtožnem predlogu podano nezakonito nasprotje opisov dejanj, je povedal Deisinger. Prepričan je, da bo moral sodnik najprej presoditi opis dejanj v obtožnem predlogu.
Deisinger se je v ločenem mnenju opredelil tudi do vprašanja zastaranja kazenskega pregona v ponovljenem postopku. Po njegovem je treba upoštevati določila kazenskega zakonika, ki je veljal, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja v tej zadevi, kar pomeni, da bi pregon moral zastarati avgusta letos.
Sovdatova še osvetlila razloge za razveljavitev
Ločeno mnenje je sestavila tudi Jadranka Sovdat, v njem pa je dodatno osvetlila razloge za razveljavitev sodb. V postopku nastajanja odločb in ustavnopravnega argumentiranja sprejetih odločitev so sodniki preigrali tudi argumente, ki bi lahko pripeljali do drugačnih ocen, a so stališča za razveljavitev sodb pretehtala, je zapisala. Mnenju se je pridružil tudi predsednik sodišča Miroslav Mozetič.
Spomnimo ...
Ljubljansko okrajno sodišče je predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Krkoviča in prokurista Rotisa Črnkoviča 5. junija 2013 spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov Patria.
Trojica se je pritožila na ljubljansko višje sodišče, a ji sodniki niso ugodili, zato so se morali zglasiti v zaporu na Dobu. Zoper sodbo so se vsi trije nato pritožili na vrhovno sodišče, ki jim prav tako ni ugodilo, zato so se obrnili še na ustavne sodnike.
Decembra lani so ti zadržali izvajanje sodbe predsedniku SDS in nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši do končne odločitve. Janša je tako odločitev o ustavni pritožbi čakal na prostosti, Črnkoviča in Krkovič pa v zaporu.
KOMENTARJI (1945)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.