Da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, da istospolni partnerji ne morejo skleniti zakonske zveze ali skupaj posvojiti otroka, je danes odločilo Ustavno sodišče. Odločilo je tudi, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Državni zbor ima šest mesecev za odpravo neustavnosti. Do tedaj velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Postopek za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb je Ustavno sodišče začelo po pritožbah dveh istospolnih parov, ki v upravnih postopkih in pred sodišči nista uspela z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam potencialnih kandidatov za skupno posvojitev.
'Naša družba je danes bolj enakopravna, kot je bila včeraj'
Minister za delo Luka Mesec je na današnji novinarski konferenci vlade odločitev ustavnega sodišča pozdravil in napovedal, da bodo neskladja "z največjim veseljem" odpravili v čim krajšem možnem času. "S kolegi sem že govoril in lahko rečem, da je zakon že v pripravi." Na dodatno vprašanje je odgovoril, da to pomeni teden ali dva.
Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je sporočil, da pozdravlja odločitev ustavnega sodišča. "Z današnjo odločitvijo Slovenija stopa ob bok državam, v katerih spolna usmerjenost ni več razlog za zakonsko neenakopravnost," je zapisal. Dodal je, da sodba ustavnega sodišča v celoti pritrjuje argumentaciji iz zagovornikove zahteve za oceno ustavnosti delov družinskega zakonika in zakona o partnerski zvezi iz decembra 2020.
Odločitev Sodišča so pozdravili tudi v Levici. "Potrebnih je bilo veliko bojev in referendumskih kampanj, ampak naša družba je danes bolj enakopravna, kot je bila včeraj," so zapisali na družbenem omrežju.
V Gibanju Svoboda odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo. Hkrati obljubljajo, da si bo vlada pod vodstvom Roberta Goloba in vsi poslanci Svobode po svojih najboljših močeh prizadevali v najkrajšem možnem času pripraviti zakonodajne spremembe in s tem odpraviti neskladje zakona z ustavo.
Iz SD so sporočili, da je odločitev ustavnega sodišča zgodovinska zmaga enakosti. "Socialni demokrati pozdravljamo odločitev ustavnega sodišča, da presojani ureditvi zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov," so zapisali. Predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon pa dodala, da gre za zmago človekovih pravic in da bo vlada naredila vse za čimprejšnjo odpravo ugotovljenega neskladja. "Dober dan za bolj odprto in enakopravno družbo," je še zapisala.
Medtem pa so v NSi zapisali, da ocenjujejo, da je sedanja ureditev na tem področju ustrezna, "saj na prvo mesto postavlja koristi in interese otrok".
V društvu Legebitra so navdušeni nad odločitvijo ustavnega sodišča in so jo tudi pričakovali, je dejala vodja Lana Gobec. "Kajti že leta smo trdili, da je bil zakon o partnerski zvezi že ob sprejemu diskriminatoren, sedaj pa je temu pritrdilo tudi ustavno sodišče," je povedala. Odločitev je po njenih besedah izjemnega pomena. "Ko imaš zakonodajo, ki deli partnerstva in ena naredi večvredna kot druga, je to začetek diskriminacije, izključevanja in neenake obravnave," meni Gobčeva. Opozorila pa je, da je zdaj na potezi DZ, da se ravna po navodilih sodišča in sprejme ustrezno zakonodajo. Da je ustavno sodišče zakon jasno obsodilo in zakonodajalcu naložilo, da diskriminacijo odpravi, je "velik in pomemben korak, ki smo ga po vseh teh letih končno v Sloveniji tudi dočakali", še menijo v Legebitri.
"Hej, ljudje. Končno!" so zapisali na Inštitutu 8. marec.
"Veseli nas, da danes živimo v nekoliko bolj enakopravni državi. Zahvaljemo se trudu vseh, ki so k temu prispevali," so sporočili iz nevladne organizacije ŠKUC Magnus.
"Po več kot 30 letih prizadevanj, ki so jih spremljali uspehi in razočaranja, smo na koncu poti. Ustavno sodišče je odločilo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Odločitev, s katero nihče ne izgublja in vsi dobivamo: eni pravice, drugi enakopravne sorodnike, prijateljice, sošolce in sodelavke. Enakost za vse in nikoli več v rikverc!" so zapisali v Pritličju.
"Najbrž si že slišal_a! Danes pozdravljamo in se zelo veselimo odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije!" pa so sporočili iz društva DIH.
V Koaliciji za otroke gre so odločitev ustavnega sodišča označili za škandalozno, krivično in ideološko motivirano. Po njihovem mnenju je odločitev sodišča protiustavna, ker sta v zadevi razsojala pristranska sodnica in sodnik.
Pojasnila Sodišča
Z odločbo je tako zdaj Ustavno sodišče odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. "Takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin. Odločitev sodišča ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola. Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji," so ob tem sporočili s Sodišča.
Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb terja izenačitev njihovega pravnega položaja tudi na področju skupne posvojitve. V Sloveniji je bila sicer istospolnim partnerjem že do zdaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev). V skladu z odločitvijo pa lahko odslej istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca.
Po presoji Ustavnega sodišča presojane ureditve skupne posvojitve namreč ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja. "Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja," so jasni.
Ob tem poudarjajo tudi, da takšna odločitev Ustavnega sodišča ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin. "Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev," sporočajo.
V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega Sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi.
V Evropi je zakonsko zvezo istospolnih parov že omogočilo 17 držav, ki so v celoti izenačile pravice istospolnih parov s heterospolnimi pari. To so po navedbah zagovornika Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo.
Pravna ureditev istospolnih skupnosti se v Republiki Sloveniji sicer razvija že dalj časa. Leta 2006 je bila sprejeta ureditev, ki je istospolnim partnerjem omogočila registracijo njihove skupnosti in jim priznala nekatere pravice iz tega razmerja, leta 2016 pa ureditev, po kateri se formalna skupnost istospolnih partnerjev imenuje partnerska zveza. Čeprav se po vsebini približuje zakonski zvezi, se od instituta zakonske zveze še vedno razlikuje tako v poimenovanju kot tudi glede nekaterih pravnih posledic.
