Za izračun sodniških plač bodo upoštevali tudi inflacijo od 2012 do letos

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, s čimer prihaja do neustavnosti. Za njeno odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki pa ga vlada kot pripravljavka zakona in DZ nista spoštovala.

Tako je zdaj ustavno sodišče na pobudo sodnega sveta določilo, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023. Po izračunu s pomočjo kalkulatorja na spletni strani statističnega urada to znaša 26,2 odstotka.

"Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin v upoštevnem obdobju. Plače, izračunane ob upoštevanju tako usklajenih plačnih razredov, se sodnikom prvič izplačajo pri izplačilu plač v septembru 2024 za opravljeno sodniško službo v avgustu 2024," je navedlo ustavno sodišče.

Pri izplačilu te plače se sodnikom izplačajo tudi razlike med plačami, ki so jih oziroma jih bodo sodniki dobili od 3. januarja do konca julija letos, in tistimi, ki bi jih dobili upoštevaje nov način določitve plač. Sredstva za izplačila sodniških plač v skladu s prejšnjo alinejo te točke izreka zagotovita vlada oziroma državni zbor, je še določilo ustavno sodišče.

Je pa zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti za del zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanaša na sodniške plače.

Vlada je sicer konec maja potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema. Sodni svet pa je ocenil, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča niti z vsebinskega vidika niti z vidika časovnega učinkovanja.

Golob z odločitvijo sodišča še ni bil seznanjen

Pirc Musar je v izjavi za medije ob robu podelitve državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva za leto 2023 dejala, da je žalostno, da mora ustavno sodišče še enkrat dati konkretne napotke, kako odpraviti neustavnost.

"Kar se tiče vladavine prava je to izjemno slab signal. Ni ta vlada tista, ki bi v prvi vrsti morala izpolniti odločbo ustavnega sodišča o plačah sodnikov, je pa se seveda tudi tista v vrsti, ki je še ni izpolnila," je poudarila.

Golob pa je ob ogledu gradnje novih mestnih stanovanj v Ljubljani dejal, da vedno verjame v pravno državo. S konkretno odločitvijo ustavnega sodišča še ni bil seznanjen. Je pa dejal, da so doslej še vse odločitve temeljito preučili in jih nato skladno z možnostmi tudi uresničili. "Verjamem, da bomo tudi to," je povedal.

 "Odločitev bo vplivala tudi na pogajanja"

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so na krovni ravni pregledali odprta vprašanja v novem plačnem zakonu. V ponedeljek bodo nadaljevali stebrna pogajanja. Ker odločitve ustavnega sodišča glede sodniških plač podrobneje še ne poznajo, vsebine niso komentirali. Bo pa ta zagotovo imela vpliv tudi na pogajanja, menijo v sindikatih.

Odločitev ustavnega sodišča je namreč prišla v javnost ravno v času pogajanj. Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je tako pojasnila, da so seznanjeni le, da je ustavno sodišče odločitev sprejelo, s podrobnosti pa ne.

"Seveda bomo odločitev ustavnega sodišča spoštovali, kaj konkretno pa vsebinsko pomeni, ali in če sploh kakšen vpliv bo imela na pogajanja, pa je v tem trenutku preuranjeno reči, saj se z njeno vsebino sploh še nismo mogli natančno seznaniti," je pojasnila.

A je vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj že izrazil prepričanje, da ta odločitev ustavnega sodišča ne more ostati brez vpliva na pogajanja. "Če so tam rešitve, ki bodo veljale za sodnike, bodo verjetno morale veljati tudi za javne uslužbence", je dejal. Pojasnil je, da če je recimo govora o inflaciji, načinu, kako so se sodniške plače usklajevale, bodo tudi sami "zagotovo natančno pogledali in potem poskušali tiste elemente, ki so smiselni, prenesti tudi v pogajanja".

Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek se je pridružil temu stališču. "Zagotovo bo to imelo določen vpliv na pogajanja, seveda detajlov same odločitve ustavnega sodišča še ne poznamo, tudi argumentov ne, tako da jih moramo zagotovo preučiti. Mislim pa, da vsaj kakšno od vprašanj, ki smo jih tudi danes obravnavali, bo zagotovo obravnavano v nadaljevanju nekoliko drugače v luči te ustavne odločbe. To pa mislim, da je v tem trenutku že jasno," je dejal.

Sicer pa so po Štrukljevih besedah večino časa danes posvetili pregledu, kje so pri ključnem sistemskem dokumentu, ki naj bi bil temelj novega plačnega sistema - zakonu o skupnih temeljnih plačnega sistema. Po njegovih besedah gre za podlago, iz katere izhaja vse drugo, spremembe kolektivnih pogodb javnega sektorja, dejavnosti in poklicev.

Po Štrukljevih navedbah so ugotovili, da je večji del zakona usklajen, a so "trši orehi še odprti", vendar daleč od tega, "da bi bili pesimistični, da jih ni mogoče v prihodnje streti". Kot je navedel Počivavšek, je odprtih vprašanj še približno 12.

Delovna skupina, sestavljena iz sindikalnih in vladnih predstavnikov, ki je doslej usklajevala besedilo zakona, je po njegovi oceni opravila zelo dobro delo, saj je bilo veliko stvari usklajenih. Zdaj pa bo ta ožja skupina imela še nekoliko širši mandat in bo poskusila uskladiti tudi "bolj interesne zadeve, ne toliko nujno samo strokovne". Glede na doslej opravljeno delo, pa tudi sam deli optimizem, da bodo lahko prišli do zaključka.

"Vseli me, da so danes sindikalni predstavniki v tej delovni skupini dobili tudi mandat za bolj interesna usklajevanja, ne samo strokovna, kar je to še nadaljnji predpogoj v smeri, da dejansko pridemo čim prej do nekih zaključenih, usklajenih rešitev," je dejala državna sekretarka.

Po njenih besedah so danes tudi pogledali, kjer so na pogajanjih glede odprave plačnih nesorazmerij in se dogovorili za nadaljnji potek. V ponedeljek prihodnji teden bodo še ena stebrna pogajanja, v sredo pa sestanek na krovni ravni, na katerem bodo glede na rezultat stebrnih pogajanj odločali, kako naprej.