Policisti še ne bodo mogli uporabljati IMSI lovilcev

Predlagatelji med drugim izpodbijajo 150. a člen zakona o kazenskem postopku, ki govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije, ne da bi predlagali zadržanje njegovega izvrševanja, je pojasnilo ustavno sodišče. Čeprav predlagatelji niso predlagali začasnega zadržanja, se je ustavno sodišče za to odločilo po uradni dolžnosti.

Ukrep uporabe IMSI lovilcev je, kot so zapisali ob tem, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena.

"Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov," navaja ustavno sodišče. Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča, se ukrep bistveno razlikuje od ostalih ukrepov, ki jih problematizirajo predlagatelji. Zato je ustavno sodišče v danes objavljeni odločbi začasno zadržalo izvajanje le 150.a člena, ne pa tudi ostalih zakonskih sprememb, ki jih izpodbijajo poslanci SDS in Levice.

Zadevo bo sicer ustavno sodišče obravnavalo absolutno prednostno. Ločeno pa bo odločilo tudi o zadržanju dela 216. člena, ki omogoča hišno preiskavo brez navzočnosti preiskovanca.

Členi, ki urejajo prikrite preiskovalne ukrepe

Vložili so sicer tudi zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku. Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov.

Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, pri številnih vprašanjih, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost.

Prepričani so, da je zakon v omenjenih delih protiustaven, saj da krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave. Gre med drugim za določbe, ki vsakomur zagotavljajo enake pravice in svoboščine ter njihovo varstvo, tudi sodno, pravico do zasebnosti in nedotakljivost stanovanja.

Vlada sicer meni, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev, da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi odpravljajo težave, zaznane v praksi, in da so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti.

Ti podatki so lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, nanašajo pa se lahko na širši krog posameznikov. Ustavno sodišče je ocenilo, da bi sicer izvrševanje teh členov lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, ki pa bi lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo.

Nemožnost uporabe pooblastil za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov bi namreč izrazito negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti iz ustave, je še zapisalo ustavno sodišče.

Ministrstvo za pravosodje podpira absolutno prednostno obravnavo novele zakona o kazenskem postopku

Ministrstvo za pravosodje je ob odločbi ustavnega sodišča znova zavzelo stališče, da so ob pripravi rešitev upoštevali načelo sorazmernosti. Obenem podpirajo odločitev sodišča, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Kot so ob tem spomnili na ministrstvu, ki je pripravilo novelo, 150.a člen organom, ki odkrivajo, preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja in njihove storilce, omogoča uporabo posebnih tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije za ugotavljanje podatkov, potrebnih za razpoznavo komunikacijskega sredstva in lokacijo komunikacijskega sredstva.

"Ob pripravi predlaganih zakonskih rešitev je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, saj gre za poseg v ustavno varovane človekove pravice, za kar morajo obstajati pogoji nujnosti, primernosti in sorazmernosti v ožjem smislu. Ker bi po oceni ustavnega sodišča izvajanje tega instituta lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, podpiramo odločitev sodišča, da bo zadeva obravnavana absolutno prednostno," so ob tem zapisali na ministrstvu.

V SDS in Levici pozdravljajo zadržanje uporabe IMSI lovilcev

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je ob tem ocenil, da gre za "prvi dober signal ustavnega sodišča, ki govori o tem, da so težnje po vzpostavitvi policijske države, ki jo ima trenutno vlada, pretirane". Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tudi v SDS.

Poslanec SDS Dejan Kaloh je v odzivu pozdravil odločitev ustavnega sodišča. Ob tem je spomnil, da digitalna tehnologija dopušča bistveno večje posege v zasebnost kot doslej, novela zakona o kazenskem postopku pa po njegovih besedah dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi.

Kot je zapisal, so pričakovali, da bo ustavno sodišče začasno zadržalo več drugih členov omenjene novele, a je sodišče ocenilo, da bi s tem lahko nastale težko popravljive posledice, če bi se izkazalo, da izpodbijani členi niso v neskladju z ustavo. "Kar pa seveda ne pomeni, da bo končna odločitev ustavnega sodišča v prid vlade."

Po besedah Vatovca pa je tudi ustavno sodišče ugotovilo, da gre za prekomerno širjenje policijskih pooblastil, ki gre v škodo pravice do zasebnosti državljanov. "Ocenjujemo, da je to v tej zgodbi prva dobra poteza ustavnega sodišča, v nadaljevanju pa pričakujemo, da bodo govorili še o ostalih členih, predvsem o tistem, ki govori o hišni preiskavi brez navzočnosti preiskovanca," je navedel Vatovec.

MNZ: Uporaba IMSI lovilcev bi prispevala k večji učinkovitosti dela policije

Na ministrstvu za notranje zadeve pa medtem odločitev ustavnega sodišča obžalujejo. Menijo namreč, da bi njegova uporaba prispevala k večji učinkovitosti in uspešnosti dela policije.

Ob tem so izpostavili, da "v EU državah že uspešno in učinkovito uporabljajo IMSI lovilce in se ob tem lažje zoperstavljajo najhujšim oblikam organiziranega in drugega kriminala".

Poslanci SDS in Levice so vložili zahtevo za ustavno presojo več določb marca sprejete novele zakona o kazenskem postopku. Menijo, da gre pri noveli zakona pri številnih vprašanjih, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost.

Od ustavnega sodišča so zahtevali presojo in zadržanje več členov zakona, med njimi ni bilo 150. a člena. Tega so sicer omenili v obrazložitvi, v smislu, da se nanaša na druge zanje sporne ukrepe oziroma člene.

Po mnenju poslancev gre pri uporabi ukrepov pridobivanja in nadzora podatkov o prometu za hud poseg v zasebnost, zaradi česar je treba možnost tovrstnih posegov omejiti izključno na nujne primere, pri tem pa zagotoviti ustrezne varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe. Navedeno pa se navezuje tudi na ureditev prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora signala mobilne telefonije, so opozorili.