Ustavni sodniki spraševali vlado

Na ustavnem sodišču je bila danes javna obravnava v postopku za oceno ustavnosti tistih določb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odloka o plačah funkcionarjev, kolikor se nanašajo na obračunavanje in izplačevanje plač funkcionarjem po 1. marcu. Ustavne sodnike je predvsem zanimalo, na kakšen način so sodniki sodelovali v postopku urejanja sodniških plač, zakaj so plače urejene z odlokom in ne zakonom ter ali se bodo sodnikom plače res znižale.

Prvi je besedo dobil pobudnik ustavne presoje Aleš Zalar, ki je poudaril, da ne obtožuje, ampak obžaluje, da se je v Sloveniji zgodilo isto kot v devetih novih članicah Evropske unije, da je vlada poskušala poseči v sodniško neodvisnost. Opozoril je, da so s plačno reformo sodniške plače določene z odlokom in ne z zakonom, saj odlok določa ne le uvrstitev v plačne razrede, ampak tudi razpone plačnih razredov. Po ustavi se pravice določajo z zakonom in ne z drugim pravnim aktom, meni Zalar in dodaja, da se ne strinja z argumentom, da je bil postopek sprejemanja odloka enak sprejemanju zakona po hitrem postopku.

Vladi je Zalar tudi očital, da so sodniki le navidezno sodelovali pri oblikovanju plačne reforme. Glede zmanjševanja dodatka za delovno dobo meni, da gre za učinek neprave retroaktivnosti, da zmanjšuje plače predvsem starejšim sodnikom in da bo to imelo trajne negativne učinke.

"Seveda nam ustavno sodišče ne bo določilo plač in ne bo reklo, kaj je primerna sodniška plača. Izkazalo pa se je, da moja ustavna pobuda odpira vrsto relevantnih ustavno-pravnih vprašanj, in pričakujem, da bo ta pobuda uspešna," je po obravnavi povedal Zalar.

Virant odgovoril, da vlada ne odstopa

Plačno reformo je v imenu vlade zagovarjal minister za javno upravo Gregor Virant, ki je ponovil stališče vlade, da predvidena ureditev ni v ničemer protiustavna, zato od temeljnih principov reforme plač v javnem sektorju ne bo odstopila. Prepričan je, da so razmerja med plačami sodne in drugih dveh vej oblasti primerna, še zlasti zato, ker novi sistem uvrstitve v plačne razrede sodnikov do konca leta 2009 popravlja in izboljšuje položaj sodnikov na plačni lestvici v primerjavi s poslanci in ministri.

Minister je povedal, da je denar za delovno uspešnost že zagotovljen v proračunu, in dodal, da vlada vztraja pri tem, da je del plače sodnikov odvisen od delovne uspešnosti. Predsednik sodišča bo moral po ministrovem mnenju sproti ocenjevati uspešnost dela sodnikov.

Po obravnavi je Virant ocenil, da je pred ustavnimi sodniki uspešno zagovarjal stališča vlade. Vprašanja ustavnih sodnikov so bila po njegovih besedah dokaj pričakovana, se je pa v tej obravnavi pokazalo, da je zelo težko razlikovati med vprašanji ustavnosti nove ureditve in med vprašanji primernosti nove ureditve. Ustavno sodišče bo odločalo izključno o ustavnosti nove ureditve, je poudaril minister.

DZ ocenjuje, da je razvrstitev v plačne razrede primerna

Državni zbor meni, da odlok o plačah ni takšen, da bi presegel pooblastila zakona, je pojasnil vodja zakonodajno-pravne službe Miroslav Mozetič. Zavrnil je tudi očitke Zalarja, da je zakonodajno-pravna služba spremenila svoje stališče iz postopka sprejemanja zakona in odloka, ko je opozarjala, da so določene rešitve v nasprotju z ustavo. DZ ocenjuje, da je razvrstitev v plačne razrede primerna in da z načrtovanim nagrajevanjem sodnikov ni mogoče ogroziti neodvisnosti sodstva, je pojasnil Mozetič.

Testen: Urejanje sodniških plač je neustavno

Predsednik Vrhovnega sodišča Franc Testen in predsednik Sodnega sveta Marjan Pogačnik sta postregla s primeri v podporo pobudi za ustavno presojo. Testen je ocenil urejanje sodniških plač z zakonom kot neustavno. Moti ga, da je najvišje uvrščeni vrhovni sodnik v istem plačnem razredu kot najnižje uvrščeni poslanec in najvišje uvrščeni poslanec kar sedem razredov nad njim. Presenečen je, da je postopkovni vidik sprejemanja plačne reforme prišel v ospredje. Ne ve, ali ima ustavno sodišče ustavno pravni argument, vsekakor pa to lahko postane merilo za presojo ustavnosti teh predpisov, meni Testen.

Pogačnik pa je plačno reformo, ki zmanjšuje dodatek na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka, karikiral z besedami "bolj si izkušen, več izgubiš". Upa, da bodo z argumenti prepričali ustavne sodnike, da dani plačni sistem ni optimalen in da je v posameznih delih neustaven. "Bistveno je dejstvo, da odlok, ki je po naravi akta vprašljiv, funkcionarje sodne veje oblasti uvršča prenizko, nominalna znižanja plač pa so le en segment problema, ki pa ni ključen," meni Pogačnik.

Tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je ponovila stališča, ki so jih sprejeli na izrednem občnem zboru, in poudarila, da na ustavnem sodišču s svojo pobudo izpodbijajo samo najbolj očitne neustavnosti.