'Prisilno' upokojevanje: ustavno sodišče naj bi zadržalo izvrševanje spornih členov

Ob sprejemanju sedmega protikoronskega zakona je veliko prahu dvignilo t. i. prisilno upokojevanje, ki ga omogočata dva člena v PKP 7. Reprezentativne sindikalne centrale so zato 20. januarja vložile zahtevo za ustavno presojo in predlagale začasno zadržanje izvrševanje teh dveh členov. Po naših informacijah bo odločitev ustavnega sodišča znana jutri, odločili pa naj bi v prid sindikatom in začasno zadržali izvrševanje teh dveh členov. 

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je v oddaji 24UR ZVEČER dan po vložitvi zahteve za ustavno presojo dejala: "Delovno pravo je nekaj, kar se razvija skozi nekaj stoletij. Namenjeno je varstvu šibkejše stranke – to je v tem primeru delavec pred delodajalcem. In na podlagi vseh predpisov in mednarodnih konvencij je sklepanje delovnih razmerij dovoljeno in zaželeno pod enakimi pogoji in enako velja tudi za odpuste. V konkretnem primeru pa smo s spremembo zakonodaje uvedli razlog, ki je razlog samo za starejše delavce in samo za tiste, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Razlog je trajen, uveden je bil v protikoronski zakonodaji in postavlja v negotov položaj vsakega, ki bo izpolnil pogoje za upokojitev." Dodala je: "Jaz si ne želim biti v koži nobenega od potencialnih kandidatov za upokojitev, ki bo šel v pokoj z bremenom, da je bil slab delavec in da je praktično nepotreben v tej družbi."

Gostja v tej oddaji je bila tudi Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "Tukaj imamo različne poglede, naša pozicija in razumevanje sta drugačna in verjamemo torej, kot sem že izpostavila, da tudi delodajalec mora v neki točki imeti možnost reči: želim, ali pa ne morem nadaljevati tega delovnega razmerja. Ustavno sodišče pa bo presodilo, katera stran ima bolj prav," je dejala o zahtevi sindikatov za ustavno presojo.

Zagovornik načela enakosti: 21. in 22. člen PKP 7 sta v neskladju z ustavo

Po 21. in 22. členu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP 7) lahko delodajalec brez navajanja razlogov odpusti samo delavce, ki so dopolnili 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let in 15 let pokojninske dobe.

Zagovornik je v postopku ocene diskriminatornosti PKP 7 ocenil, da je takšna ureditev diskriminatorna. Posega v pravico do varstva pred neposredno diskriminacijo zaradi starosti pri odpuščanju in glede varnosti trajanja delovnega razmerja.

Delavcev, ki bi jih delodajalci na podlagi PKP 7 lahko odpustili brez navedbe razloga, je po oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje več kot 9.000. Nekateri izmed njih so že na dan uveljavitve PKP 7 31. decembra 2020 dobili vročene odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zanje se 60-dnevni odpovedni rok, določen v novem zakonu, izteče 1. marca 2021. Ob poteku odpovednega roka bodo upokojeni, zanje bodo nastale težko popravljive in potencialno tudi hude, predvsem finančne posledice, so zapisali v uradu zagovornika.

Po mnenju vlade sindikalna zahteva neutemeljena

Poročali smo že, da je vlada sprejela mnenje o zahtevi sindikatov po ustavni presoji 21. in 22. člena sedmega protikoronskega zakona. Po njihovem mnenju je zahteva neutemeljena. Sprejet ukrep po njihovem mnenju zmanjšuje administrativno breme za delodajalca, saj "odpravlja potrebo po utemeljevanju razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi". To bi po prepričanju vlade spodbudilo konkurenčnost delodajalcev in njihovo prilagodljivost novim razmeram, povezanim tudi z negativnimi posledicami epidemije covida-19.