Vsebina ustavne obtožbe proti Janši: cepiva, mediji in tožilstvo

Predlog obtožbe predsednika vlade RS pred Ustavnim sodiščem RS zaradi kršitev ustave in hujših kršitev zakona je spisan na 16 straneh in razdeljen v tri sklope.

Predlagatelji Janezu Janši kot predsedniku vlade v prvem sklopu očitajo odklonitev kritične dobave cepiva. Kot pojasnjujejo, ima pravica do zdravja med človekovimi pravicami pomembno mesto, "ena izmed temeljnih obveznosti države pa je vzpostavitev delujočega zdravstvenega sistema, ki je državljanom in državljankam sposoben zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo". Kot so zapisali, predsedniku vlade ni bilo v interesu, da 90 poslank in poslancev odloča o upravljanju z državo v času zdravstvene krize, epidemijo pa da je izkoristil "za ukrojitev države po svoji meri". Janši in njegovi vladi ob tem tudi očitajo, da si je v času epidemije prisvojila posebno vlogo in tudi pristojnosti. Ob tem navajajo, da je vlada izbrala z njo "povezane in skrbno izbrane strokovnjake".

Vladi očitajo spremembo Zakona o nalezljivih boleznih, "s katerim je Ministrstvu za zdravje odvzela pristojnosti ter jih prenesla na vlado in njenega predsednika". "Priča smo sprejemanju številnih nepreglednih pravnih podlag, neučinkoviti nabavi zaščitne in druge medicinske opreme in političnemu kadrovanju." Predlagatelji so prepričani, da bodo člani vlade za "svoje neodgovorno upravljanje z epidemijo" morali odgovarjati.

Poleg vsega si je vlada sedaj privoščila še "fiasko z nenaročanjem vseh možnih odmerkov cepiv," opozarjajo. To bo po njihovem mnenju imelo občutne posledice na zdravstveno stanje Slovenk in Slovencev.

Izpostavljajo predvsem, da je usmerjevalni odbor Evropske komisije 16. marca ugotovil, da je neenakomerna razporeditev dobave cepiv posledica slabe presoje držav članic v procesu naročanja. "Iz številk je bilo mogoče razbrati, da Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji pripadalo po sistemu pro grata glede na prebivalstvo, ker decembra 2020, ko je bilo v drugem krogu na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva BioNTech in Pfizer v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar." Kot izpostavljajo, je Slovenija do 15. marca prejela zgolj 344.800 odmerkov cepiv, kar je občutno manj od načrtovanih 560.000 odmerkov v prvem četrtletju. Primanjkljaj bi po njihovem mnenju lahko nadomestilo pol milijona odmerkov cepiv proizvajalcev Pfizer in BioNTech, kar bi  zadoščalo za cepljenje 250.000 Slovencev.

"Tudi izjava Janeza Janše, da je bilo takoj po njegovem prihodu na ministrstvo naročenih dodatnih milijon odmerkov, ni na mestu, upoštevajoč, da gre za količine iz osnovne pogodbe, ki bodo dobavljene precej pozneje, kot bi bili dobavljeni odmerki iz opcijskega naročila." Kot so zapisali, gre za nedopustno odločitev, ne glede na to, ali je bil razlog za to taktiziranje ali cena cepiva.

Predlagatelji tako menijo, da je Janez Janša zaradi nenaročanja cepiva kršil Ustavo Republike Slovenije in več zakonov, njegova odločitev pa da predstavlja grob odklon od prizadevanja države za ustrezno zdravstveno varstvo njenih državljanov. "Zaradi decembrske odpovedi dodatnim odmerkom cepiva nastaja Republiki Sloveniji, predvsem pa njenim prebivalkam in prebivalcem, znatna škoda – na zdravstvenem, gospodarskem, socialnem in drugih področjih."

 Nedopustni posegi v medije

V drugem sklopu predloga ustavne obtožbe predlagatelji opozarjajo na nedopustne posege v medije, za katerimi stoji aktualna vlada na čelu z Janezom Janšo, predvsem na Slovensko tiskovno agencijo (STA). Kot izpostavljajo, je neprikrita agenda aktualne vlade prevzeti nadzor nad neodvisnim in avtonomnim medijskim prostorom, pritisk na medijsko krajino pa da je "ena od rdečih niti mandata aktualnega predsednika vlade".

Še posebej izpostavljajo novembrsko potrditev odločitve UKOMA o ustavitvi financiranja javne službe STA ter predloge treh novel zakonov: o medijih, RTV Slovenija in STA. "V ozadju se skriva jasen namen: najprej finančno, nato pa programsko in kadrovsko oslabiti kakovostna javna servisa."

"Motivi za taka ravnanja predsednika vlade so jasni. Segajo od njegove prvinske antipatije do avtonomnih medijev, ki ne podležejo pričakovanjem, da se bodo sprevrgli v trobila, pa do glavnega cilja – nadzorovati in obvladovati tako informacije kot njihovo interpretacijo." Ob tem izpostavljajo ustrahovanje urednikov, novinarjev in preostalih zaposlenih, medtem ko "si je predsednik vlade za obračun s STA očitno dovolil uporabiti vsa sredstva". Janšev cilj je, tako predlagatelji, uničenje neodvisnih medijev.

"Z vsemi navedenimi kršitvami predsednik vlade spodjeda tudi temelje demokracije," opozarjajo.

Pritiski na neodvisnost sodstva

Zadnji sklop obravnava pritiske na neodvisnost sodstva, ki jih predsednik vlade "vrši tako neposredno kot tudi prek njemu podrejenih medijev in Twitterjevih profilov". V predlogu poudarjajo, da se pritisk odraža pri ustavitvi imenovanj in napredovanj državnih tožilcev, ustavitvi imenovanj dveh evropskih delegiranih tožilcev na EJT, žaljenju posameznih tožilcev ter pisanju pisem generalnemu državnemu tožilcu Republike Slovenije, v katerem je predsednik vlade zahteval preganjanje protestnikov, ki so nosil transparente "smrt janšizmu".

Prav glede slednjega primera predlagatelji opozarjajo, kako je vlado zmotilo stališče okrožnega tožilstva, ki v protivladnih transparentih ni videlo znakov kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. To označujejo za "nedopusten politični pritisk najvišjega predstavnika izvršilne veje oblasti na generalnega državnega tožilca".

Ob tem opozarjajo, da zaradi zastojev, ki jih je povzročilo vmešavanje v delovanje sodstva, škodimo ugledu Slovenije in pregonu kriminala pri nas. "Dodatno skrb vzbuja tudi dejstvo, da vlada pritiske na tožilstvo stopnjuje tudi s spremembo zakonodaje in drugih predpisov."

Predlagatelji Janši očitajo, da je z ravnanji in posegi v tožilstvo "jasno pokazal ignoranco do ustave". "Državno tožilstvo namreč ni del vlade, ki mu je mogoče ukazovati, mu naročati, koga naj preganja in koga ne. Gre za samostojen državni organ, vezan na ustavo in zakon."

Šarec: Kot opozicijska stranka smo dolžni uporabiti vsa orodja, ki so nam na voljo v parlamentarni ustavni demokraciji

Marjan Šarec je v današnji objavi na družbenem omrežju zapisal, da so "kot opozicijska stranka dolžni uporabiti vsa orodja, ki so nam na voljo v parlamentarni ustavni demokraciji. Med drugim tudi interpelacije in najostrejše orodje, ustavna obtožba." Zapisal je, da je interpelacija orodje opozicije, ki omogoča soočenje argumentov in protiargumentov, zakaj mora določen minister oditi, ustavna obtožba zoper predsednika vlade pa je po drugi strani "bistveno ostrejše orodje, saj na koncu odloči Ustavno sodišče in zato je manj politično in bolj pravno orodje".

Šarec je ob tem dodal, da je za ustavno obtožbo predsednika vlade treba zbrati 10 podpisov poslank in poslancev.  "Če predlog na seji DZ prejme 46 glasov, DZ pošlje predlog ustavne obtožbe na Ustavno sodišče in to potem odloči, ali so kršitve dovolj velike, da predsedniku vlade preneha funkcija."

Stranka LMŠ tako lahko priskrbi dovolj poslanskih podpisov za vložitev ustavne obtožbe, kakšno je stališče drugih opozicijskih strank, pa v tem trenutku še ni znano. Levica je sicer pred dnevi napovedala podporo predlogu. Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da se bodo o tem pogovorili na sestanku opozicije. 

Predsednica SD Tanja Fajon pa je opozorila, da je ustavna obtožba zelo resen instrument. Po njenem mnenju, bi lahko pred tem izčrpali še veliko drugih možnosti, s katerimi bi dosegli, da ljudje izvedo, kaj se je dogajalo z nabavo cepiva. Kot je povedala, je potrebno preveriti dejstva, ali Slovenija decembra res ni izkoristila priložnosti nabave skoraj pol milijona odmerkov cepiva. Če ogrožene skupine zaradi tega še danes niso cepljene, Fajonova meni, da bi temu lahko sledil tudi kazenski pregon.