Ustavna komisija je namreč podprla stališči, da se v 3. člen ustave doda določilo, po katerem bi DZ za odločitve, ki predvidevajo prenos izvrševanja suverenih pravic na mednarodne organizacije in vključevanje države v obrambne zveze, razpisal referendum.
V izvedbenem delu ustavnega zakona pa bi določili, da je izid referendumov o EU in Nato zavezujoč, da se upoštevajo le veljavne glasovnice ter da ponoven referendum o teh dveh vprašanjih ni dopusten. Te spremembe ustave bi moral DZ po nekaterih izračunih sprejeti najkasneje do 28. februarja.
Dilem, povezanih z izvedbo referendumov o EU in Nato, torej DZ ne bo reševal v okviru predlaganih sprememb 90. (referendumskega) člena ustave, kot je to nazadnje predlagala koalicija. Predlog za začetek postopka za spremembo tega člena je ustavna komisija v četrtek sicer podprla, a ob bojkotu opozicijskih SDS in NSi.
Sprejeti dodatni stališči, ki ju je oblikovala strokovna skupina pri ustavni komisiji, pa sta bili v znani časovni stiski sprejemljivi za obe strani. Strokovna skupina je namreč opozorila, da tako obsežnih in zahtevnih sprememb referendumskega člena, kot jih je predlagala koalicija, ni mogoče preučiti in sprejeti v nekaj dneh.
Kot je za 24 ur povedal predsednik društva pisateljev Tone Peršak, je sporna predvsem popolna izključenost javnosti iz tokratnih postopkov za spremembo ustave "Teme so namreč take, ki še kako zadevajo javnost. Menimo tudi, da bo referendum nekoliko prezgodaj. Do takrat namreč še ne bo znamo, pod kakšnimi pogoji vstopamo v zavezništvo, torej državljani ne bodo natančno vedeli, kaj Slovenija sprejema z vstopom v Nato," je še povedal Peršak.
