Četudi so si bili člani komisije enotni, da je regionalizacija nujna, pa so se razdelili v dva tabora pri vprašanju, na kakšen način se lotiti ustanavljanja pokrajin oziroma decentralizacije države.
Tako je večji del koalicije, z izjemo SLS, zagovarjal vladni predlog, po katerem bi bila regionalizacija Slovenije z ustanovitvijo pokrajin ustavno obvezna. V opozicijskih SDS in NSi pa so v nasprotju s tem prepričani, da ovira za ustanavljanje pokrajin niso določbe sedanje ustave, pač pa pomanjkanje politične volje tistih na oblasti. V "igri" tako ostaja le oktobra lani sprejet predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Maksimiljanom Lavrincem (LDS) za črtanje 143. člena ustave. Ta sicer po mnenju stroke omogoča nastanek pokrajin, ne pomeni pa tudi ustavne obveznosti za njihovo uvedbo. Zato bo pri glasovanju o tem predlogu dvotretjinska večina (oziroma najmanj 60 poslanskih glasov) v državnem zboru zelo težko dosegljiva.
Neuspeh pri glasovanju je zatem doživel tudi vladni predlog za spremembo ustavnih členov, ki zadevajo področje sodstva (129., 130., 131., 132. in 134. člen ustave), zadostne podpore pa je bil pred prekinitvijo današnje seje ustavne komisije deležen predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Borutom Pahorjem (ZLSD) za spremembo 44. člena, s katerim se predlagatelji zavzemajo za izenačitev možnosti žensk in moških pri kandidiranju za volitve. Člani komisije so se tudi strinjali s predlogom Jožefa Školča (LDS) - sicer prvopodpisanega pod predlog za spremembe 6. člena ustave, ki govori o državnih simbolih -, naj državni zbor razpiše javni natečaj za predloge možnih novih podob državnega simbola, zastave in grba.
Odločanje o preostalih predlogih za začetek postopka za spremembo ustave (gre za predloge, ki se med drugim nanašajo na mandat predsednika republike, poslansko imuniteto, volilno pravico, preambulo ustave) pa bo ustavna komisija predvidoma nadaljevala prihodnji četrtek.
