Ustavili plačno reformo

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude sprejelo sklep o zadržanju izvajanja tistih določb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odloka o plačah funkcionarjev, kolikor se nanašajo na obračunavanje in izplačevanje plač funkcionarjem po 1. marcu, in sicer do končne odločitve ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je še sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in da bo v zadevi razpisana javna obravnava. Ta sklep ustavnega sodišča začne učinkovati z vročitivjo državnemu zboru.

Pri sprejemu odločitve o zadržanju je ustavno sodišče upoštevalo tudi to, da pobuda odpira vrsto pomembnih ustavnopravnih vprašanj v zvezi z razmerji med posameznimi vejami oblasti, ki se odpirajo prvič in ki jih bo treba podrobno proučiti.

Ustavno sodišče ni zadržalo zgolj izvrševanja izpodbijanih določb, temveč je zadržalo izvrševanje izpodbijanih predpisov v vseh delih, v katerih urejajo plače funkcionarjev. Pri tem se tudi ni moglo omejiti zgolj na sodnike, ker bi lahko zadržanje izvajanja novega plačnega sistema zgolj zanje povzročilo neenakost med sodniki in drugimi funkcionarji, delno zadržanje pa bi povzročilo tudi sočasno uporabo dveh plačnih sistemov.

Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve omenjenega sklepa. Da ne bi prišlo do pravne praznine, je določilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča plače funkcionarjev obračunavajo in izplačujejo po predpisih, na podlagi katerih so se plače funkcionarjev obračunavale in izplačevale do letošnjega 1. marca. Ustavno sodišče se zaveda, da imajo lahko nekateri funkcionarji že pravnomočne odločbe, ki se v času začasnega zadržanja ne morejo izvrševati. Vendar je na podlagi kriterijev, sprejetih že v odločbi iz oktobra 2001, ocenilo, da gre za relativno majhen in časovno omejen poseg, ki je nujno potreben. Ob predpostavki, da je nujna hkratna uveljavitev plačnega sistema za vse funkcionarje, pa je to tudi edini način, s katerim se lahko preprečijo škodljive posledice.

Poglavitni razlog za zadržanje pa je po oceni ustavnega sodišča negativen vpliv izvrševanja izpodbijanih določb na delovanje sodstva, kar navaja sodni svet v svojem mnenju k pobudi oziroma k predlogu za začasno zadržanje. Takšni učinki izvrševanja izpodbijanih določb bi vplivali na uresničevanje pravice vsakogar do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja kot ustavno zavarovane človekove pravice.

Virant: 'Odločitev sodišča bo imela daljnosežne posledice'

Zaradi odločitve ustavnega sodišča ne bo predvidenih proračunskih prihrankov, upočasnilo pa se bo tudi uvajanje novega plačnega sistema v javni sektor, je odločitev komentiral minister za javno upravo Gregor Virant. Ko pa bo US presojalo ustavnost omenjenih določb, pa minister Virant računa, da bo upoštevalo daljnosežnost posledic te odločitve. Ureditev sistema funkcionarskih plač bo namreč imela učinke tudi na urejanje plač 150.000 javnih uslužbencev.

Ne glede na odločitev ustavnega sodišče je vlada trdo odločena, da uvede enoten, pregleden in pravičen plačni sistem, poudarja Virant. Vlada in državni zbor sta se z novo ureditvijo strinjala, zataknilo pa se je pri sodstvu, čeprav se tam v plače v povprečju ne nižajo, pojasnjuje Virant in napoveduje, da od uvedbe novega plačnega sistema ne bo odstopil. Če bo ustavno sodišče presodilo, da so v sistemu potrebne korekture, jih bo vlada izvedla, je še napovedal.

Virant sicer ocenjuje, da se bo ustavno sodišče ob presoji ustavnosti izpodbijanih določb ukvarjalo le s sodniškimi plačami. Predmet tehtanja po bo njegovem mnenju vprašanje, ali bi morala nova ureditev vsakemu sodniku individualno varovati pridobljeno nominalno plačo. Na ministrstvu menijo, da ta sprememba ni protiustavna, saj ima morebiten poseg v individualno plačo dobro utemeljitev, in sicer enotni plačni sistem.

Razlogov za "zamrznitev" izvajanja določb, ki se nanašajo na funkcionarske plače, sicer po ministrovem mnenju ni. T.i. bela stavka sodnikov ni bila utemeljena, pa tudi vse morebitne ugotovljene neustavnosti bi bilo mogoče popraviti s poračunom. Odločitev ustavnega sodišča pa pomeni, da ne bo znižanja funkcionarskih plač niti v delu, ki sicer ni sporen. Poleg tega ne bo proračunskega prihranka, upočasnjeno pa bo uvajanje novega plačnega sistema v javnem sektorju.

Virant računa, da bo ustavno sodišče upoštevalo daljnosežnost posledic te odločitve, saj ima učinke tudi na urejanje plač 150.000 javnih uslužbenec. "Tako so tudi oči vseh sindikatov javnega sektorja uprte v ustavno sodišče."

Minister za javno upravo vidi tudi pozitivne posledice odločitve ustavnega sodišča. Tako so pridobili več časa za prepričevanje sodnikov, da je novi sistem korekten. Sodstvo namreč ni sistem, ki bi lahko izražal samozadostnost in samozadovoljstvo. Veliko šibkih točk ima, zato ne morejo a priori zavračati sprememb sistema, ki gre v smer nagrajevanja za delovno uspešnost in namenjanja denarja za merljive rezultate.

Vlada proti zadržanju določb

Vlada in parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje nasprotujeta zadržanju spornih določb. Ravnanje sodnikov in nepopustljivost vlade sodni svet spremlja z veliko mero zaskrbljenosti, je pojasnil sekretar sodnega sveta Bojan Breznik in opozoril, da bi takšno zaostrovanje med sodno in izvršilno vejo oblasti lahko imelo resne posledice na učinkovitost dela sodnikov in sodišč in to prav v trenutku, ko se je sodstvo ponovno pozitivno odzvalo na programe za reševanje sodnih zaostankov, Slovenija pa prevzema predsedovanje v Evropski uniji.

Sodni svet je že v zakonodajnem postopku opozoril, da so roki za izvedbo plačne reforme nerealni ter da do 20. marca v program enotnega računovodskega sistema ministrstva za finance ni mogoče vnesti podatkov, na podlagi katerih bo možno izplačilo plače sodnikom po novi zakonodaji. V sodnem svetu upajo, da bo odločitev ustavnega sodišča prispevala k umiritvi razmer. Vsekakor bodo odločitev ustavnega sodišča upoštevali in se v skladu z njo tudi odločili glede vloženih pritožb, ki jih je že več kot 200.

Širi se tudi krog sodnikov, ki podpirajo belo stavko, saj je pisno podporo poslalo več kot 370 sodnikov. Sodniki sicer ne preklicujejo že razpisanih obravnav, odslej pa razpisujejo le toliko obravnav, da bodo dosegli pričakovani obseg, torej 20 zadev mesečno.

Sodnike podpirajo tudi tožilci

Tudi v Društvu državnih tožilcev niso zadovoljni z načinom izvedbe postopkov priprave predpisov, ki urejajo področje, povezano z uveljavitvijo plačne reforme. Postopek sprejemanja je bil prehiter, premalo pa je bilo dialoga s predstavniki skupin, na katere se ta reforma nanaša. Zato v društvu podpirajo prizadevanja sodnikov, da z uporabo zakonitih pravnih sredstev zaščitijo svojo neodvisnost.

Prizadevanja sodnikov, da z uporabo zakonitih pravnih sredstev zaščitijo svojo neodvisnost, posledično pa tudi neodvisnost celotnega pravosodnega sistema, tako v društvu podpirajo. Prav zato so tudi sami pričeli z aktivnostmi za presojo ustavnosti in zakonitosti tistih delov nove plačne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice državnih tožilcev. Posledica tega je, da predpisi, ki na novo urejajo področje plač funkcionarjev v javnem sektorju, niso pravno in vsebinsko usklajeni ter vnašajo nova nesorazmerja. Predvsem pa odpirajo utemeljena vprašanja o ustavnosti in zakonitosti posegov v nekatere pravice, ki imajo sicer funkcijo zagotavljanja neodvisnosti funkcionarjev, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri izvrševanju sodne oblasti in med katerimi so tudi državni tožilci.