S himno se je začela ustanovna seja sedmega sklica DZ, ki ga sestavlja 36 poslancev SMC, 21 iz SDS, deset iz DeSUS, po šest iz SD in ZL, pet iz NSi in štirje iz ZaAB. Dve mesti pripadata poslancema narodnih skupnosti. Poslanci so potrdili svoje mandate. S potrditvijo mandatov vseh 90 novoizvoljenih poslancev je bil sedmi sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen.
Za predsednika DZ je bil s 66 glasovi za in enim proti izbran Milan Brglez. 19 glasovnic je bilo neveljavnih.
Kaj se je dogajalo na ustanovitveni seji?
Ustanovno sejo je do izvolitve novega predsednika DZ vodila najstarejša poslanka v tem mandatu, to je poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat. Novoizvoljene poslance je najprej pozdravil dosedanji predsednik Janko Veber, sledil je nagovor predsednika republike Boruta Pahorja.
Pahor je poslance opozoril, da bo za uspešnost tega mandata najpomembnejša okoliščina splošno politično vzdušje. ''Pogoj vseh uspehov, ki jih od nas pričakujejo ljudje, so strpnost, medsebojno spoštovanje in zaupanje. V tem smislu smo zaradi razlik med nami dolžni paziti drug na drugega. Nespoštljivost do enega je nespoštljivost do vseh,'' je med drugim dejal Pahor.
Zaplet pri oblikovanju mandatno-volilne komisije
Po potrditvi dnevnega reda je DZ najprej skušal oblikovati mandatno-volilno komisijo, ki se je sestala takoj po imenovanju med prekinitvijo plenarne seje. A tu se je zapletlo, saj se z načinom imenovanja ni strinjala SDS. Tako so že na začetku novega sklica DZ sledili trije postopkovni predlogi. SDS je namreč zahteval mnenje pravne službe, za katerega pa predsedujoča pravi, da že obstaja. Poslanci so nato odločali o prekinitvi seje, česar pa niso izglasovali. Po daljši besedni izmenjavi so vendarle potrdili komisijo, ki pa je ostala brez štirih poslancev SDS.
O vseh mandatih skupaj, o Janši morda naknadno
Mandatno-volilna komisija je nato izglasovala, da državni zbor o potrditvi vseh poslanskih mandatov glasuje skupaj. In to se je tudi zgodilo. Mandate so potrdili z 88 glasovi za, proti ni bil nihče (s seje se je sicer opravičil le poslanec ZL Luka Mesec).Tako je bil torej potrjen tudi mandat predsednika SDS Janeza Janše.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali bo DZ naknadno odločal o odvzemu Janševega mandata, saj se nekaterim zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto zasede nekdo iz zapora.
Tako je začasni vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer na današnji seji komisije že predlagal, naj se komisija po končani ustanovni seji DZ čim prej sestane in "resno opravijo diskusijo glede nastale situacije".
Tudi poslanec Združene levice Matjaž Hanžek je opozoril na nesprejemljivo dejstvo, da imajo poslanci več pravic od ostalih državljanov. Za vsako zaposlitev v državni upravi je namreč potrebno potrdilo o nekaznovanosti, medtem ko nekdo, ki je bil obsojen na zaporno kazen, mirno sedi v državnem zboru.
Po drugi strani pa so v SDS prepričani, da DZ mandata Janši ne more odvzeti in bi bilo to protizakonito. Začasni vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je tudi znova poudaril, da so bile volitve nelegitimne ter da je Janša edini politični zapornik v EU. Upa pa, da mu bo omogočeno neovirano opravljanje poslanske funkcije. Pravniki si glede možnosti odvzema mandata niso enotni.
Janša je sicer danes prišel na ustanovno sejo. Pred stavbo DZ je potekal shod njegovih podpornikov.
DeSUS si je želel mesto predsednika DZ, a ga je zasedel podpredsednik SMC Milan Brglez
Nato so sledile volitve prvega med enakimi. Kandidat je bil podpredsednik SMC Milan Brglez. Njemu so podporo napovedali v strankah SMC, DeSUS, SD, ZL, ZaAB in NSi.
Sprva je sicer kazalo, da bo mesto prevzel predsednik DeSUS Karl Erjavec, saj bi lahko bil DeSUS druga največja stranka bodoče koalicije, ki bi jo vodil prvak SMC Miro Cerar. A izteklo se je drugače.
Ob glasovanju so razdelili 86 glasovnic. Vse so bile oddane, a jih je bilo kar 19 neveljavnih. S 66 glasovi za in enim proti je novi predsednik DZ postal Brglez.
Brglez obljubil odprtost za dialog in spoštovanje do vseh
Brglez se je po izvolitvi poslancem zahvalil za čast, ki so mu jo izkazali. Izrazil je željo in voljo po iskrenem sodelovanju z vsemi poslanci, tako s tistimi, ki bodo v koaliciji kot tistimi v opoziciji.
Kot je dejal, se zaveda, da je pred njimi velika odgovornost, saj mesto predsednika DZ simbolno predstavlja najpomembnejšo točko vladavine ljudstva. To je treba po njegovih besedah izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem in dialogom. "Tisto, kar lahko obljubim, je tisto, kar sem v svojem dosedanjem delovanju uspel izkazovati, to je odprtost za dialog in spoštovanje do vseh," je dejal.
Z imenovanjem predsednika je tako državni zbor dokončno konstituiran in lahko začne z delom.
Cerar: V hram demokracije bi bilo neodgovorno prihajati z začasnim kandidatom za predsednika DZ
Kandidatura Brgleza za predsednika DZ je bila resna, v to nismo šli z mislijo, da bi bil le nekakšen začasen predsednik DZ, saj bi bilo s tem neodgovorno prihajati v hram demokracije, je na namigovanja, da bi zaradi zahtev Desusa naknadno zamenjali predsednika DZ, dejal prvak SMC Miro Cerar. Prepričanje, da bo novi vodja DZ upravičil zaupanje.
Obenem je najverjetnejši novi mandatar poudaril, da s tem niso neposredno povezana koalicijska pogajanja, ki se bodo nadaljevala prihodnji teden. Po Cerarjevih napovedih bodo začeli intenzivno delati na programskih uskladitvah. Spomnil je tudi, da bo predsednik republike Borut Pahor v tem času začel posvetovanja z vodji poslanskih skupin, Cerar pa upa, da se bodo kmalu pokazali obrisi bodoče koalicije.
Najverjetnejši novi mandatar meni, da bodo z Erjavcem vendarle prišli do dogovora
Cerar je priznal, da je Erjavec, ki kljub vsemu pričakuje, da jim bo v primeru, da vstopijo v koalicijo, pripadel predsedniški položaj, storil "nekaj nepredvidljivih potez, a seveda z njim še vedno ostajamo v pogovorih za koalicijo". Ob tem je spomnil, da je tudi DeSUS danes sicer podprla Brgleza. Predsednik SMC je prepričan, da bodo z Erjavcem v nadaljevanju pogovorov našli stične točke. "To je pač izziv, ki ga sprejemamo," je dodal.
Sam sicer predvideva, da bi bilo možno imeti novo vlado v drugi polovici septembra, a poudarja, da to ni odvisno le od njega oz. SMC, pač pa tudi od koalicijskih partneric.
Pahor Brgleza že povabil na pogovor o nadaljnjih korakih
Iz Urada predsednika Republike Slovenije so sporočili, da je slovenski predsednik Borut Pahor Brgleza povabil na delovno srečanje v Predsedniško palačo, in sicer v sredo, 6. avgusta 2014. Kot sporočajo, bo srečanje v glavnem namenjeno določitvi urnika obiskov vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike in dogovorom glede naslednjih korakov do izvolitve nove vlade.
SDS pričakuje 'nadaljevanje zgrešene politike Alenke Bratušek'
V poslanski skupini SDS po ustanovni seji DZ ocenjujejo, da jih glede na osnutek koalicijske pogodbe SMC čaka "nadaljevanje zgrešene politike vlade Alenke Bratušek". Kot so navedli, so to še višji davki, novo zadolževanje v breme mladih generacij, manj delovnih mest in slabi pogoji za gospodarstvo.
Novakova: Imamo priložnost, da delamo boljše
Predsednica NSi Ljudmila Novak je po današnji ustanovni seji DZ izrazila veselje, da je DZ brez zapletov dobil predsednika. Seja se je zaključila optimistično, poslanci pa imajo priložnost, da delajo boljše kot prejšnji sklici parlamenta, je dejala. Prepričana je, da se večina poslancev zaveda svoje odgovorne naloge, da bo treba dvigniti ugled DZ.
Novakovo veseli tudi, da je v DZ veliko mladih in novih, optimističnih obrazov. "Vsi imamo priložnost, da delamo boljše kot prejšnji sklici parlamenta in da opravičimo zaupanje volivk in volivcev, državljank in državljanov," je dejala Novakova.
Novakova pravi, da se ji zdi prav, da mandatno-volilna komisija ni zasedala danes in razpravljala o Janševem mandatu. "Danes smo izvolili drugo najvišjo funkcijo v državi. Prav je, da se vsa pozornost posveti temu in ne drugim, manj prijetnim stvarem," meni.
Glede koalicijskih pogajanj je Novakova ponovila, da so zdaj v ospredju politične in ne kadrovske zahteve. Po besedah Novakove so za NSi vrata v koalicijo še vedno odprta, ni pa nujno, da bo stranka v koalicijo tudi vstopila. "Vsekakor bomo pa konstruktivna stranka," je dejala. Novakova meni, da lahko vlado dobimo v drugi polovici septembra, kot napoveduje predsednik SMC in najverjetnejši mandatar Miro Cerar.
ZaAB pričakuje sklic izredne seje glede Janše
V ZaAB pričakujejo, da bo prihodnji teden sklicana seja mandatno-volilne komisije DZ, na kateri bodo nadaljevali razpravo o mandatu prvaka SDS Janeza Janše, je v izjavi novinarjem po ustanovni seji DZ dejal vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer. Pričakuje tudi izredno sejo DZ, na kateri se bodo s tem seznanili ali o tem odločali. Če se to ne bo zgodilo, Möderndorfer napoveduje, da bo sklic izredne seje mandatno-volilne komisije (MVK) zahtevala njihova poslanska skupina.
Erjavec zahteva regrese za vse upokojence, sicer DeSUS ne bo prevzela nobene funkcije
DeSUS za zdaj ne namerava prevzemati funkcij, saj koalicijska pogodba še ni znana, prvak stranke pa želi trdna zagotovila o upoštevanju njihovih izhodišč. Erjavec je pojasnil, da za predsednika DZ ni kandidiral, ker v DeSUS želijo trdna zagotovila glede njihovih programskih izhodišč. DeSUS je namreč na volitve šla s programom, s katerim se zavzema za regres za vse upokojence in za usklajevanje pokojnin ob dvoodstotni gospodarski rasti. Dokler teh določil ne bo v koalicijski pogodbi, ki bo tudi podpisana, DeSUS ne bo prevzela nobene funkcije, je napovedal. V torek, ko se je s kandidaturo strinjal, je Erjavec pričakoval, da bosta do četrtka okvirna koalicija in njen program že znana.
Za zdaj v DeSUS pričakujejo povabilo na pogajanja glede koalicijske pogodbe. Če povabila ne bo, tudi s kadrovskimi vprašanji ne bo težav, je pojasnil. Če bo DeSUS šla v koalicijo, pa Erjavec kljub vsemu pričakuje, da jim bo pripadel predsedniški položaj v DZ. Prav tako v DeSUS pričakujejo tudi tri ministrstva. Erjavec je ob tem zatrdil, da za zdaj ni kandidat za nobeno funkcijo.
Po mnenju predsedujočega SD Dejana Židana sta bili na današnji ustanovni seji DZ dve zanimivosti. Prva je, da so do predsednika DZ Milana Brgleza prišli, ko še ni znan obris koalicije, a je večina strank delovala državotvorno. Druga pa, da med poslanci sedi pravnomočno obsojeni zapornik, kar je redkost v evropskih državah, pravi Židan. Dodaja, da si bodo v SD v naslednjem mandatu prizadevali za spremembo zakonodaje na tem področju, "da v bodoče ne bi bilo več mogoče, da med poslanci sedijo zaporniki".
KOMENTARJI (2653)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.